Dati kruh pozornosti potrebnemu, dati piti žejnemu dostojanstva, obiskati tistega, ki je v okovih lastnega strahu, obleči tistega, ki nima obleke ljubezni, potolažiti tistega, ki je v stiski, bolečini … Na ta način smo roke, noge, glas, srce … Kristusa Kralja. Tako zasije njegovo kraljevsko dostojanstvo služenja v tem svetu in naše v Njem. (I.P.)
Jezus nas vabi, da bi bili deležni sreče praznovanja življenja z Njim, Očetovega kraljestva (Lk 14,15-24). Prosimo Svetega Duha, da nas spominja sredi vsakdanjih obveznosti in hitenj, da nismo sami. Jezus nosi z nami naš jarem in nam sredi vsega, kar doživljamo, daje okušati Življenje, svetlobo Božjega kraljestva, če se uspemo ustaviti in z Njim…
»Moja hiša naj bo hiša molitve«, poudarja Jezus (Lk 19,45). To velja za vsako cerkev, toda tudi za vsakega izmed nas. Smo namreč svetišče Svetega Duha, v katerem on sam nenehno moli: »Aba, Oče.« (Gal 4,6) Zaznajmo to molitev v sebi in dopustimo, da postane tudi naša osebna molitev. Postajali bomo vedno bolj zavestno sinovi/hčere…
»Danes moram biti v tvoji hiši,« je Jezus rekel Zaheju (Lk 19,5). Zahej ga je povabil in v njegovo hišo je prišlo odrešenje. Jezus govori tudi nam enako. Odgovorimo na njegovo željo, na njegovo trkanje (Raz 3,20). Sprejmimo ga v svoj dom in v svoje srce, svoje notranje duhovno središče. Prosimo Svetega Duha, da bomo…
Ko smo sredi stisk in težav, je nevarno, da nas vse to popolnoma prevzame, okupira, preplavi. Vse to nas potegne v vse večje strahove, negotovosti, tesnobe … Končna posledica je lahko depresija, še več, obup. Jezus Kristus nas vabi, da se odpovemo prepričanju, da se bomo lahko z zazrtostjo v svoj ego, samega sebe, brez…
Hoditi pomeni živeti. Kdor začne hoditi, se odpira novim področjem življenja. Takšen človek lahko dobi nov pogled na svoje življenje in tudi na življenje drugih. Kdor želi doseči svoj življenjski cilj, naj se poda na pot, sledi notranjemu glasu oziroma Božjemu klicu … Potrebno je hoditi korak za korakom in v soglasju z lastnim ritmom…
Dokler dihamo, živimo. Brez dihanja ni življenja. Pogosto se ne zavedamo, da dihamo. Še redkeje se zavedamo, kako je vsak dih dar, pravzaprav najdragocenejši dar. Če nam to ne bilo omogočeno, ne bi mogli živeti, ne bi mogli biti ljubljeni niti ljubiti. Če se zavemo tega dejstva, nas to spontano gane, nam prebudi hvaležnost za…
Dihanje je eno najpomembnejših dogajanj v telesu. Je močno povezano z duševnimi razpoloženji: drugače dihamo, kadar smo napeti, nervozni, prestrašeni, drugače, če smo sproščeni, mirni in zaupljivi. V prvem primeru je dihanje »visoko«, površinsko in sunkovito, dušeče, v drugem pa globinsko, mirno in osvobajajoče. Tudi človekova podzavest vpliva na potek dihanja. Preprosto zavedanje samega dihanja…
Ne zavedamo se dovolj, kako malo je potrebno, da okušamo Boga. Potrebno je le, da se umirimo, utihnemo in se zavemo občutkov, npr. da začutimo dlani. »Kajti duše ne nasiti in ne zadovolji obilnost znanja, temveč notranje čutenje in okušanje stvari« (Duhovne vaje 2). Tu je Bog, ki deluje in živi v meni, tebi. Dotika…
Z zavedanjem svojih telesnih občutkov naša misel ne ostane samo v glavi. Teh občutkov je mnogo. Bolj ko vstopamo v njihovo zavedanje, bolj zaznavamo tudi zelo majhne nianse med njimi, ki prehajajo npr. od hladnih do toplih, od mehkih do trdih, od blagodejnih do ostrih in bolečih, od neprijetnih do prijetnih, od nesproščujočih do sproščujočih…