Da bi lažje razumeli, zakaj je prav, da govorimo znotraj krščanske duhovnosti o duhovnosti žensk, je potrebno upoštevati dejstvo, da je krščanska duhovnost sad sodelovanja (zavestnega ali podzavestnega, aktivnega ali pasivnega) dveh dejavnikov. Prvi je »od zgoraj«: to je Sveti Duh, tj. Očetov in Sinov Duh. On je pravzaprav njen temelj in vir. Brez njega krščanska duhovnost sploh ni mogoča. On je nespremenljiv in vedno isti, toda hkrati daje različne navdihe, darove, karizme, poslanstva, kot to razlaga apostol Pavel (1 Kor 12-14). Drugi dejavnik pa je »od spodaj«. To je kristjan, ki je globoko zaznamovan s svojo ustvarjenostjo, telesnostjo in duševnostjo, človeškostjo in Bogu-podobnostjo, grešnostjo in svetostjo, svobodo in suženjstvom, vero in nevero, s svojimi sposobnostmi in omejenostmi itd. Hkrati je tudi globoko vpet in odvisen od časa in okolja, v katerem živi in deluje, od družbenega, kulturnega in cerkvenega življenja. Vse to zelo vpliva na človekovo odzivanje na delovanje Svetega Duha in s tem tudi na udejanjanje duhovnosti, ki jo živi in sooblikuje v svojem času in prostoru (kardinal Kasper).

Vsak človek je spolno bitje in ga to zaznamuje v vsem, kar je in kar živi, tudi v njegovi duhovnosti. To ne pomeni, da nekdo živi boljšo ali slabšo duhovnost, da je bolj ali manj duhoven, temveč da upošteva pri razumevanju svojega načina udejanjanja duhovnosti tudi to, kar je kot ženska ali moški, kot tudi svojo stopnjo razvoja itd.

Za žensko in njeno duhovnost je torej pomembno sprejeti tudi svojo spolnost in svoje poslanstvo biti ženska. To je prvi korak sprejemanja Božje ljubezni, ki je po Svetem Duhu izlita v njeno srce (Rim 5,5). Samo preko svojega telesa lahko vstopa v oseben in celovit odnos s seboj, drugimi, svetom in z Bogom in kot kristjanka tudi živi in udejanja krščansko duhovnost.

Žensko živeta krščanska duhovnost se začne z odkrivanjem lastne istovetnosti v Bogu. Že same njene biološke danosti vplivajo na žensko dojemanje sveta okoli sebe, njene notranjosti in duhovnosti. Isto velja tudi za moške. Žensko telo predstavlja tri specifičnosti ženskega bivanja: je prostor, ki vsebuje, prejme in nosi; je življenje, ki je sposobno rojevanja, ki nujno vključuje bolečino; je hrana, saj je sposobno prehranjevati živo bitje pred rojstvom in po njem ter mu omogočati rast in razvoj (teologinja Marije Tereze Porcilo Santiso)

p. Ivan Platovnjak DJ

Članki: