Hoditi pomeni živeti. Kdor začne hoditi, se odpira novim področjem življenja. Takšen človek lahko dobi nov pogled na svoje življenje in tudi na življenje drugih. Kdor želi doseči svoj življenjski cilj, naj se poda na pot, sledi notranjemu glasu oziroma …
Modernega človeka preganjajo nervozna napetost in različni stresi, ki mu skoraj onemogočajo, da bi se ustavil in miroval. Različnih bolezni, ki niso stvar virusov temveč živčne napetosti, se ne bo mogel rešiti, ne da bi se ustavil ter se povrnil k telesu in svojim čutom.
Kako se sprostiti, umiriti? Rešitev je preprosta: Sproščati se začnemo, ko se pričnemo zavedati! Sprejeti pa je potrebno zakonitost postopnosti, potrebnost vaj in časa zanje (vsaj 10 minut na dan) ter spremembo načina življenja, kajti drugače ostajamo le pri tehniki. Vse to pa bomo mogli sprejeti, če bomo prisluhnili in odgovorili globoki želji našega srca po pristnem odnosu do samega sebe in do D(d)rugega.
Sproščamo se torej, ko se v največji možni meri zavemo svojih telesnih občutkov, glasov okoli sebe, svojega dihanja. Zavedanje telesnih občutkov sprošča naše napetosti. Pomaga nam priti v sedanjost. Pogosto smo namreč v preteklosti ali v prihodnosti. V preteklosti zato, ker obžalujemo minule napake, doživljamo krivdo preteklih grehov, se veselimo preteklih uspehov itd. V prihodnosti pa, ker smo v skrbeh zaradi svoje šole, službe, odnosov, obveznosti, ki nas čakajo, ali pa, ker se prepuščamo sanjam o prihodnjih dogodkih. Spominjanje preteklosti z namenom, da se od nje kaj naučimo ali celo na novo podoživimo kaj lepega in dobrega, ter pogled v prihodnost z namenom, da bi naredili realne načrte, sta seveda pomembni dejavnosti, toda le takrat, če nas predolgo ne odtegujeta sedanjosti. Če hočemo uspešno delati in graditi odnose z d(D)rugim, moramo biti tukaj, v sedanjosti. To velja tudi za molitev. Če pa hočemo vztrajati v njej, se moramo izseliti iz glave in se vrniti k našim čutom.
p. Ivan in p. Jože Roblek
Članki:
Jaz diham – dano mi je dihanje
Dokler dihamo, živimo. Brez dihanja ni življenja. Pogosto se ne zavedamo, da dihamo. Še redkeje se zavedamo, kako je vsak dih dar, pravzaprav najdragocenejši dar. Če nam to ne bilo omogočeno, ne bi mogli živeti, ne bi mogli biti ljubljeni …
Zavedanje in občutenje dihanja
Dihanje je eno najpomembnejših dogajanj v telesu. Je močno povezano z duševnimi razpoloženji: drugače dihamo, kadar smo napeti, nervozni, prestrašeni, drugače, če smo sproščeni, mirni in zaupljivi. V prvem primeru je dihanje »visoko«, površinsko in sunkovito, dušeče, v drugem pa …
Zavedanje Božjega dotika
Ne zavedamo se dovolj, kako malo je potrebno, da okušamo Boga. Potrebno je le, da se umirimo, utihnemo in se zavemo občutkov, npr. da začutimo dlani. »Kajti duše ne nasiti in ne zadovolji obilnost znanja, temveč notranje čutenje in okušanje …
Zavedanje telesnih občutkov – pot k miru
Z zavedanjem svojih telesnih občutkov naša misel ne ostane samo v glavi. Teh občutkov je mnogo. Bolj ko vstopamo v njihovo zavedanje, bolj zaznavamo tudi zelo majhne nianse med njimi, ki prehajajo npr. od hladnih do toplih, od mehkih do …