Hoditi pomeni živeti. Kdor začne hoditi, se odpira novim področjem življenja. Takšen človek lahko dobi nov pogled na svoje življenje in tudi na življenje drugih. Kdor želi doseči svoj življenjski cilj, naj se poda na pot, sledi notranjemu glasu oziroma …
Ko govorimo o duhovnosti telesa, je potrebno vzeti v obzir teologijo telesa Janeza Pavla II., ki pogosto poudarja: »Telo, in dejansko samo telo, je namreč sposobno narediti vidno, kar je nevidno: kar je duhovno in božansko. Ustvarjeno je bilo, da prenaša v vidno stvarnost skrivnost, ki je od vekov skrita v Bogu, in tako postane njeno znamenje.«
Človek ne more samo z razumom dojeti velike skrivnosti svojega telesa. Z njim lahko spozna samo njegovo delovanje. Vendar telo ni zgolj biološko, temveč tudi teološko. Le če zmoremo slišati, videti in dojeti, kaj nam »pravi« tudi teološko, lahko v resnici razumemo sami sebe in spoznamo, kako je troedini Bog živo in dejavno navzoč v nas, spoznamo jezik »daru« in »samodaru«, ki ga je vpisal vanj in ga še vedno vpisuje. Telo je »priča stvarjenja kot temeljnega daru in posledično priča o tem, da želi ljubiti kot Ljubezen, iz katere izhaja« (Janez Pavel II.).
Človeško telo je torej topos, kraj srečanja med troedinim Bogom in človekom na povsem konkreten način. Telo »pomni« svojega Stvarnika Očeta po Kristusu v Svetem Duhu in kliče vsakega človeka, da ga ozavesti in zaživi v troedini Ljubezni, ki je vtisnjena vanj in v vse njegove funkcije. Duhovnost telesa je način življenja, ki nam to omogoča. Pri tem nam je lahko v veliko pomoč kontemplacija telesa ali drugi načini molitve, ki nam ozavestijo to duhovno govorico, ki nas jo Sveti Duh uči po njem.
p. Ivan Platovnjak DJ
Članki:
Jaz diham – dano mi je dihanje
Dokler dihamo, živimo. Brez dihanja ni življenja. Pogosto se ne zavedamo, da dihamo. Še redkeje se zavedamo, kako je vsak dih dar, pravzaprav najdragocenejši dar. Če nam to ne bilo omogočeno, ne bi mogli živeti, ne bi mogli biti ljubljeni …
Zavedanje in občutenje dihanja
Dihanje je eno najpomembnejših dogajanj v telesu. Je močno povezano z duševnimi razpoloženji: drugače dihamo, kadar smo napeti, nervozni, prestrašeni, drugače, če smo sproščeni, mirni in zaupljivi. V prvem primeru je dihanje »visoko«, površinsko in sunkovito, dušeče, v drugem pa …
Zavedanje Božjega dotika
Ne zavedamo se dovolj, kako malo je potrebno, da okušamo Boga. Potrebno je le, da se umirimo, utihnemo in se zavemo občutkov, npr. da začutimo dlani. »Kajti duše ne nasiti in ne zadovolji obilnost znanja, temveč notranje čutenje in okušanje …
Zavedanje telesnih občutkov – pot k miru
Z zavedanjem svojih telesnih občutkov naša misel ne ostane samo v glavi. Teh občutkov je mnogo. Bolj ko vstopamo v njihovo zavedanje, bolj zaznavamo tudi zelo majhne nianse med njimi, ki prehajajo npr. od hladnih do toplih, od mehkih do …