Ne zavedamo se dovolj, kako malo je potrebno, da okušamo Boga. Potrebno je le, da se umirimo, utihnemo in se zavemo občutkov, npr. da začutimo dlani. »Kajti duše ne nasiti in ne zadovolji obilnost znanja, temveč notranje čutenje in okušanje stvari« (Duhovne vaje 2). Tu je Bog, ki deluje in živi v meni, tebi. Dotika se me s svojo ustvarjajočo navzočnostjo, saj me nenehno ustvarja. Čisto blizu je, obdaja me. Ignacij Lojolski nas vabi: »Kontempliram Boga, našega Gospoda, ki je v vseh stvareh s svojim bistvom, svojo navzočnostjo in močjo« (Dv 39). »In tako prebiva v meni, ko mi daje, da sem, da živim, čutim in spoznavam« (Duhovne vaje 235).
