Uvod Knjižica Duhovnih vaj sv. Ignacija Lojolskega, ki jo je leta 1548 potrdil papež Pavel III., je zbirka krščanskih meditacij, kontemplacij in drugih molitvenih vaj, ki omogočajo človeku, da se zave in odpre navzočnosti troedinega Boga in njegovemu delovanju v svojem …
Ignacij Lojolski jih je preprosto opisal tako: »Pod duhovnimi vajami razumemo vsako spraševanje vesti, meditacijo (premišljevanje), kontemplacijo (zrenje), ustno in miselno molitev ter druge duhovne dejavnosti […]. Kakor so namreč sprehajanje, hoja, tek telesne vaje, tako so duhovne vaje vsaka priprava in naravnavanje duše, da se reši vseh neurejenih nagnjenj in šele potem išče in najde Božjo voljo in uredi svoje življenje, da mu bo v zveličanje duše.« (Dv 1)
O duhovnih vajah lahko govorimo v širšem in ožjem pomenu besede. V prvem primeru je to vsakršno prizadevanje v duhovnem življenju, ko npr. zmolimo samo očenaš, si izprašamo vest ali se zahvalimo Bogu. V ožjem pomenu pa si za duhovne vaje vzamemo več dni časa, pustimo vse drugo in se posvetimo duhovnosti. Navadno se opravljajo pod vodstvom izkušenega duhovnega voditelja.
Za duhovne vaje v ožjem pomenu lahko rečemo, da so:
Čas, ko se ustavimo. V dneh duhovnih vaj gremo na »drug« kraj, stopimo iz vsakdanjega utripa življenja, da bi lahko vstopili v duhovno ustvarjalen molk. Vanj vstopimo še posebej takrat, ko gremo v »puščavo«, na samoten kraj, kjer vlada tišina. Popoln molk je na poseben način potreben v času štirih in večdnevnih duhovnih vaj.
Čas poslušanja. Ustavimo se, da bi poslušali. Kdo nam govori? Te dneve vodi duhovnik, redovnik/redovnica ali kakšen krščanski laik, lahko tudi zakonski par. Voditelju je potrebno prisluhniti predvsem zato, ker »zakramentalno« kaže na tistega, ki naj bi ga v teh dneh še posebej poslušali: Jezusa Kristusa in Svetega Duha. Slednji je dejavno navzoč v Svetem pismu, bogoslužju, v voditelju ter po vseh udeleženih, tudi v vsem, kar se dogaja v teh dneh. V tem času želi Jezus spregovoriti vsakemu na najbolj oseben način, zato smo poklicani, da bi postali eno samo veliko uho.
Čas duhovne prenove za nadaljnje življenje. Ti dnevi nam želijo omogočiti celostno prenovo, preobrazbo, spreobrnjenje, da bomo lahko vsakdanja opravila izvrševali v novem duhu, Kristusovem Duhu. V tem času naj bi tudi dali na pravo mesto vse, kar smo in kar imamo, tako da ne bo več v središču življenja naš sebični jaz, temveč Jezus Kristus in njegov Duh.
V današnjem času je množična ponudba najrazličnejših duhovnih vaj. Pogosto so to dnevi zbranosti ali duhovna obnova oz. duhovni vikend. Obstajajo tudi različne oblike osebno vodenih duhovih vaj v tišini, ki trajajo od najmanj štirih dni do enega meseca (celotne ignacijanske duhovne vaje) ter različne duhovne vaje v vsakdanjem življenju. p. Ivan Platovnjak DJ