Po zakramentu sprave se lahko čisto konkretno dotaknemo neizčrpnega Božjega usmiljenja, s katerim Oče vedno znova prihiti k nam, kot je prihitel oče v priliki o izgubljenem sinu (Lk 15,11-32). Jezusovo obličje razodeva Očetovo usmiljenje Vedno znova smo povabljeni, da se zaziramo …
Jezus nas spodbuja, da verujemo vanj, kajti v njem je naše odpuščanje (Jn 8,24). On jemlje naše grehe nase, ko mu ji v kesanju izročimo. Ni greha, ki nam ga ne bi želel odpustiti, če ga mi prosimo za odpuščanje. V zakramentu spovedi se še na poseben način sklanja k nam po duhovniku, ki nas po Cerkvi, Kristusovem skrivnostnem telesu, razvezuje suženjskih vezi greha in osvobaja za življenje v svobodi Božjih otrok (Mt 18,18). Po njem nam daje na viden in slišen način zagotovilo, da nam je odpustil. Vse to nam je darovano, da bi tudi mi mogli postajati usmiljeni, kakor je usmiljen naš Oče (Lk 6,36), in odpuščati drugim, kakor je odpuščeno nam. Zakrament spovedi nam je podarjen ne samo zato, da smo deležni zastonjskega daru odpuščanja, temveč da ga tudi živimo v odnosu do drugih, sebe in Boga.
p. Ivan Platovnjak DJ