Arhitekturni obrisi sakralnega (Leon Debevc)

Slikar Henri Matisse je zapisal, da je »vloga umetnika kot tudi znanstvenika v tem, da si izbere običajne resnice, ki bodo zanj postale nove …« (prim. Brejc 1984, 64). Ena takih resnic sveta, v katerem živimo, je tudi sakralna umestno, saj je s slikarskim, kiparskim, arhitekturnimi, literarnimi, dramskimi in glasbenimi deli, navdihnjenimi od ustvarjalnega genija,…

Umetnost in religija (Jožef Muhovič)

Umetnost in religija sta brez dvoma pojava, ki privlačita človekovo pozornost, tudi če človek nima nekega posebnega odnosa do njiju. Preprosto zato, ker ga s svojimi (pre)drznimi idejami in zgoščenimi simbolnimi matricami nagovarjata bolj intenzivno kot druge stvari in pojavi v okolju. Obstajata pa v zvezi z njima še dve elementarni in za današnji čas…

Iskanje resnice v literaturi: etični izzivi literarnih junakov v delih Cankarja, Tolstoja in Dostojevskega (Irena Avsenik Nabergoj)

Članek obravnava iskanje resnice, kot se kaže v izbranih delih Ivana Cankarja, Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega in Leva Nikolajeviča Tolstoja. Ivan Cankar je s svojim načelom etičnega poslanstva in resnice kot »najvišje ideje« umetnosti ostal zvest vse življenje. Bil je prvi slovenski pisatelj, ki je posebno globoko prodrl v problematiko človekove vesti. Dostojevski prek svojih literarnih…

»Pesem nad pesmimi« za vse narode, kulture in religije (Irena Avsenik Nabergoj)

Visoka pesem, ki jo je Rabi Akiva med vsemi svetopisemskimi besedili označil kot »najsvetejšo med svetimi« in jo je Goethe občutil kot »najnežnejšo in najmanj posnemljivo, kar je prišlo do nas od tega, kar je bilo izraženo o strastni, mili ljubezni« (West-östlicher Divan), v obliki dialoga med zaročencem in zaročenko izraža ljubezen kot najvišjo vrednoto.…

Resničnost in resnica v svetopisemskih in nesvetopisemskih pripovedih in poeziji (Irena Avsenik Nabergoj)

Članek predstavlja nekatere vidike spoznanj o razsežnostih resničnostiin resnice, kakor jih prikazuje literatura. Opira se na doktorsko disertacijo z naslovomResničnost in resnica v literaturi, v izbranih bibličnih besedilih in njihoviliterarni interpretaciji (487 strani), ki je bila sprejeta 23. junija 2015 na Teološkifakulteti UL. Ob skupnih ugotovitvah literarnih kritikov, filozofov in teologov,kakšne so temeljne značilnosti prikazov…

Pomen hrane v Svetem pismu (Samo Skralovnik)

Sveto pismo vabi k spoznanju, da so v življenju pomembnejše stvari, kot je lehem, kruh, a pogostost te besede in njenih izpeljank v svetopisemskih besedilih in širše – kdo npr. ni slišal za Betlehem, »hišo kruha« – jasno kaže na njegovo pomembnost. Prehranjevanje je temeljna človeška potreba, ki je pomembno sooblikovala vsako kulturo, v preteklosti…

Babilonski stolp (Samo Skralovnik)

Skozi vse Sveto pismo je Babilon označen kot utelešenje človekovega ponosa in brezbožnosti. Če Babilon simbolizira nakopičeno sprevrženost in brezbožnost ljudi, je končno odrešenje v njegovem uničenju, toda pravični morajo uiti iz njega. Izaija 47 napoveduje uničenje Babilona, v 48,20 pa svari: »Pojdite iz Babilona, bežite iz Kaldeje! Oznanite z veselim glasom … Gospod je…

Duhovnost, ki temelji na liturgiji in na »liturgiji« po liturgiji (Slavko Krajnc)

Pričujoča razprava želi pokazati, da je ne le liturgija, ampak tudi krščansko življenje samo navdihujoči vir duhovnega izkustva, saj je življenje navzoče v liturgiji in liturgija v življenju. Obe »liturgiji« zahtevata božje gostoljubje, s katerim omogočamo vsem ljudem »na tujem«, da se počutijo »doma«. Tega božjega gostoljubja pa se učimo v slehernem obrednem dejanju, pa…