Dragi zakonci! Koliko časa je že minilo, kar ste na poročni dan pri podeljevanju zakramenta zakona drug drugemu izrekli to obljubo? Povabim vas, da si vzamete nekaj trenutkov ter se spomnite tega in to podoživite.
Kot ženin ste svoji izvoljenki obljubili: »Jaz … sprejmem tebe … za svojo ženo in obljubim, da ti bom ostal zvest v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubil in spoštoval vse dni svojega življenja.« Kot nevesta ste takrat svojemu izvoljencu obljubili: »Jaz … sprejmem tebe … za svojega moža in obljubim, da ti bom ostala zvesta v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubila in spoštovala vse dni svojega življenja.«
Izrecita si poročno obljubo vsako jutro znova
Morda ste takrat to izrekli na pamet, čeprav ste se pri tem gledali v oči in se je zdela vaša obljuba resnična in vseobsegajoča. Morda pa ste bili ob obilici dogodkov, ki so se zvrstili tisti dan, že utrujeni in niste v polnosti dojeli pomena izrečenega. Morda je bilo vmes nekaj tretjega in vam je poročna obljuba spolzela mimo, čeprav si tega prej niste želeli. Kakorkoli, tudi če se vam je to zgodilo, nič za to. Toda danes, ko so za vami že meseci ali leta skupnega življenja, je priložnost, da poročno obljubo obnovite, morda se jo celo naučite na pamet. Lahko si jo izrečete ob obletnici poroke, lahko pa jo začenjate izrekati drug drugemu vsako jutro, ko se zbudite.
Ali ne bi bil to čudovit vstop v nov dan, ki vama ga vajin Stvarnik in Oče podarja in vama omogoča, da sta lahko še drug z drugim in da si to lahko še izrekata? Na ta način preusmerita svoje misli in pogled na tisto, kar je najpomembnejše v dnevu pred vama. Na ta način bosta lahko vajino poročno obljubo, da se bosta ljubila in spoštovala vse dni svojega življenja, izžarevala še na vse okoli vaju – na vajine otroke in vse ljudi, s katerimi se srečujeta.
Poskusita in videla bosta, kakšen blagoslov bo to prinašalo v vajin odnos in vsakdanje življenje, ki je vedno v nevarnosti, da ga preplavi sivina in brezbarvnost. Dopustita, da pridejo med vaju svetloba in barve, ki so bile z vama na poročni dan in so še vedno z vama, le dopustiti si morata, da jih bosta spet zaznala. Oče namreč vsak dan daje svojemu soncu, da vzide nad vaju, pa če se tega zavedata ali ne, pa če se čutita vredna ali nevredna tega (Mt 5,45).
Kaj pomeni poročna obljuba ljubiti in spoštovati?
Na poročni dan mogoče niste vedeli, kaj poročna obljuba pomeni v konkretnem zakonskem življenju. Kakšen zakonski par kasneje pove, da se ni v polnosti zavedal, da to vključuje tudi vztrajanje v težkih časih, ki takrat še niso bili na vidiku. Npr. v času bolezni, v srčni bolečini zaradi otrok ali v resnem nestrinjanju glede denarja ali drugih stvari … Prav tako si niste mogli povsem predstavljati globine vaše medsebojne zvestobe v težkih časih. V soočanju z različnimi preizkušnjami, v katere ste zdaj že vstopili, pa ste imeli možnost, da se oblikujete v potrpežljivosti, ponižnosti in nesebični ljubezni in spoštovanju.
Težko je v polnosti razumeti, kako je Bog vstopil v vaše življenje tisti dan, ko ste obljubili, da boste ljubili in spoštovali zakonca. Toda s to obljubo sta kot zakonca vstopila v skrivnost Božje ljubezni na povsem nov način. Odločila sta se, da bo to poslej vajin temelj, na katerem bosta zgradila vse, kar je pomembno za vajin zakon in družino. Zavedanje, da vama je izvir Božje ljubezni vedno na voljo, naj vam pomaga, da se bosta vedno znova vračala k njemu ter se ob njem osvežila in okrepila (Jn 15).
Običajno se Božje prisotnosti najbolj zavemo, ko nam je težko in prosimo troedinega Boga, naj nam pomaga. Podobno se dogaja tudi vam, zakoncem, ko se znajdete v stiski glede načina upravljanja z denarjem, glede vzgoje otrok, vzpostavljanja odnosa s sorodniki ali prijatelji itd.
Največja skrivnost in najbolj tolažilna resnica je, da vam je Bog vedno blizu. Bog Oče je po Kristusu v moči Svetega Duha tam, kjer ste, tudi v tisti situaciji, ki vas hromi in vam jemlje življenjskih moči. Ves čas je v vas in vašem zakoncu ter v vajinem odnosu. Vedno. Ne samo takrat, kadar stvari gredo dobro in ste zadovoljni.
Najbolj preprost način vstopanja v to zavedanje je lahko že ta, da se počasi in zavestno pokrižate in tako izpoveste v vero, da je troedini Bog v vas in z vami v vseh odnosih. Lahko si pomagate z vodeno molitvijo Pokrižati se, ki jo najdete tukaj.
Obljubili ste spoštovanje
Ta obljuba je zelo radikalna. Zavezuje vas, da v zakoncu iščete vedno dobro, ga spoštujete v vsem, kar je, celo kadar je težko ali kadar si zakonec tega ne zasluži s svojimi besedami ali dejanji. Spoštovanje pomeni, da ga spoštujete zaradi tega, ker je Božja stvaritev, Božja podoba (1 Mz 1,26).
Obljubo je bilo morda lahko izreči na poročni dan. Toda postane težje, ko odkrijete navade svojega zakonca, ki vas sedaj motijo ali pa se vam celo zdi, da vam z njimi izkazuje nespoštovanje in vas vedno znova prizadene in razočara. Kljub temu pa v srcu veste, da je ta vaš nepopolni zakonec vreden vašega spoštovanja, ker je Božji ljubljenec, izvoljenec in prijatelj (Jn 15). To je duhovna naloga, ki zahteva potrpežljivost, ponižnost in brezpogojno ljubezen ter globoko vero in pogled, ki ga ima nebeški Oče po Jezusu Kristusu na vašega zakonca.
(Če si želite ozavestiti, kako ga gleda Oče, si vzemite kdaj čas za vodeno molitev kontemplacija Očetovega pogleda name in drugega človeka. Najdete jo tukaj.)
Benediktinski menihi imajo navado, da se potem, ko pridejo v cerkev k skupni molitvi in se priklonijo Najsvetejšemu, priklonijo tudi drug drugemu. Na ta način pokažejo tudi na zunaj, da so drug v drugem prepoznali navzočnost Kristusa in da je drugi njegovo svetišče (2 Kor 6,16. 19). Čeprav tega ni v navadi med zakonci, lahko svoje spoštovanje pokažete v mislih, besedah in dejanjih ter s sprejemanjem njegovih edinstvenih lastnosti ter tako svetlih kot temnih strani. Lahko pa se tudi vsak dan v veri zahvaljujete troedinemu Bogu, da je navzoč v vašem zakoncu in da vam želi biti tudi na ta način blizu in vam po njem pokazati, kako vas ljubi in spoštuje.
Temeljno vprašanje
Na poročni dan ste vi obljubili zakoncu ljubezen in spoštovanje. Vi, s svoje strani! Niste rekli: »To ti obljubim, če me boš ti ljubil in spoštoval.« Vaša obljuba je bila brezpogojna. Zato vam predlagam, da vsako jutro začnete z vprašanjem, ki ga zastavite sebi: »Na kakšen način naj danes svojemu zakoncu pokažem, da ga ljubim in spoštujem? Ker se zdaj že bolje poznate kot ob dani zakonski obljubi na poročni dan, verjamem, da boste našli primeren način za izkazovanje ljubezni in spoštovanja. Spodbujam vas tudi, da na podoben način zaključite dan. Morda se zvečer lahko vprašate, ali vam je uspelo pokazati svojemu zakoncu tisto, kar ste se zjutraj odločili.Nič hudega, če vam to ni vedno uspelo, jutri bo nov dan! Vseeno pa se zahvalite Bogu za vse, kar vam je uspelo. Zahvalite pa se tudi zakoncu za vse, kar je naredil za vas.
Želim vam obilo ustvarjalnosti pri izkazovanju ljubezni in spoštovanja svojemu zakoncu. Prav je, da se zaveste, da s tem ne izkazujete tega samo njemu, temveč tudi troedinemu Bogu. Jezus je namreč jasno povedal: »Kar ste storili kateremu izmed najmanjših, ste meni storili.« (Mt 25,40) Ko torej naredite kaj dobrega iz ljubezni in spoštovanja svojemu zakoncu, storite to tudi Njemu.
p. Ivan Platovnjak DJ, Ignacijev dom duhovnosti, TEOF UL