Kontemplacija Očetovega pogleda name in na vsakega človeka nam želi omogočiti, da bi se zavestno ustavili pred Bogom Očetom in vstopili v njegov pogled nase in na vsakega človeka. Kako vstopiti v ta pogled? V veri bomo prebirali in tako poslušali njegove besede, ki so zapisane v njegovem pismu za nas, v Svetem pismu, ter jih sprejeli kot besede, ki so namenjene prav nam tukaj in sedaj. Želijo nam razkriti njegovo resnično podobo, kakor nam jo je razodel Jezus Kristus, in njegov ljubeči odnos do nas, ki smo ustvarjeni po njegovi podobi ter po krstu prerojeni v Jezusu Kristusu v njegove sinove/hčere.
Preden bomo vstopili v to kontemplativno poslušanje in gledanje Očeta ter posledično v njegov pogled na nas, si izberimo prostor, kjer bomo lahko v miru in molku vsaj 30 minut samo z njim in v njem. Lahko smo tudi zunaj.
Potek kontemplacije
− Izberem molitveno držo, ki me najbolj umirja … Lahko sedem. Poiščem položaj, ki je prijeten za moje telo. Prepustim se zvokom okolja … Sedim sproščeno in vzravnano … Roke so položene na kolena … Zaprem oči … Prepustim se dihanju … Posvetim se zaznavanju posameznih delov telesa, od temena navzdol to stopal, in občutij v njem … Pomembno je, da za nekaj trenutkov zaznam občutja v vsakem delu telesa, se pri njih ustavim, jih sprejmem in jim dopustim, da so z mano. Na ta način sem vedno bolj v tem, kar sem …
− Ko sem z vsem svojim bitjem umirjen, želim vstopiti tudi v zavedanje navzočnosti Boga. To bom naredil tako, da se bom pokrižal z velikim križem. Počasi bom dvignil desno roko proti čelu, izgovarjajoč »v imenu Očeta«. Nekaj trenutkov ostanem v tej drži, da zaznam večni ljubeči poljub Očeta. Potem premikam desnico proti središču telesa, mirno izgovarjajoč »in Sina« in se ustavim na prsnici. Prepustim se navzočnosti Jezusa Kristusa v svojem telesu. Nato počasi dvignem svojo desnico proti levi rami in se je dotaknem. Mirno izgovarjajoč »in Svetega Duha« pomikam desnico proti desni rami, kjer se pomudim nekaj trenutkov v dotiku. Prepustim se navzočnosti Svetega Duha, ki me povezuje in odpira, ter ga prosim, naj vodi mojo kontemplacijo Očeta in njegovega pogleda name in na vsakega človeka.
− Mirno diham … Lahko si predstavljam, da diham s Svetim Duhom in v njem. V Svetem pismu pomeni Duh preprosto dih. Sveti Duh v meni kliče k Bogu Aba, Oče. Vabi me, da tudi sam vstopim v njegovo klicanje k Očetu. To lahko naredim tako, da začnem v ritmu dihanja litanijsko ponavljati v sebi: O- (vdih) -če (izdih).
− Če me kaj raztrese, se znova vrnem k zavestnemu litanijskemu ponavljanju v sebi: O- (vdih) -če (izdih). Moje klicanje k Očetu postaja vedno bolj eno s klicanjem Duha v meni … V meni se prebuja in udejanja pravi sinovski/hčerinski odnos in tudi želja, da bi ga poslušal …
− V tej želji, da bi ga slišal in videl, prisluhnem sedaj njegovim besedam … Preprosto se jim prepustim, kot bi se, če bi bil majhen otrok in bi me oče vzel v svoje naročje … Tudi če teh besed v polnosti ne dojemam, jih sprejemam, ker mi jih govori moj Bog Oče, ki mi je naklonjen, me spoštuje in želi biti z menoj ljubeče nežen. V srcu obujam držo ganjenosti ter ljubečega spoštovanja in naklonjenosti do njega, ki mi podarja te besede življenja.
Ti me morda ne poznaš, vendar jaz vem vse o tebi. (Ps 139)
V meni živiš, se giblješ in preprosto bivaš. (Apd 17)
Poznal sem te, preden si bil spočet. (Jer 1)
Določil sem čas in kraj tvojega rojstva in bivanja. (Apd 17)
Z veliko skrbjo si čudovito ustvarjen. (Ps 139)
Sam sem te stkal v telesu tvoje matere. (Ps 139)
Ustvaril sem te po svoji podobi. (1 Mz 1)
Nisi napaka, saj so vsi tvoji dnevi zapisani v moji knjigi. (Ps 139)
Vedno te občudujem tako, kot mati občuduje svojega novorojenega otroka. (Iz 49; 66)
Veselim se te kakor ženin svoje neveste. (Iz 62)
Po tebi hrepenim kakor nevesta po ženinu. (Vp 4)
Tisti, ki me ne poznajo, o meni napačno govorijo. (Jn 8)
Nisem jezen oziroma oddaljen, temveč sem ljubeča bližina, nežna ljubezen. (1 Jn 4)
Moja velika želja je, da bi te mogel zasipati s svojo ljubeznijo preprosto zato, ker si ti moj otrok in sem jaz tvoj Oče. (1 Jn 3)
Vsak dober dar, ki ga prejemaš, prihaja iz mojih rok. (Jak 1)
Tvoj skrbnik sem in skrbim za vse tvoje potrebe. (Mt 6)
Moj načrt za tvojo prihodnost je vedno poln upanja. (Jer 29)
Z večno ljubeznijo te ljubim. (Jer 31)
Veselim se nad teboj in prepevam od radosti. (Sof 3)
Nikoli ne bom prenehal delati dobro zate. (Jer 32)
Ti si namreč moja posebna lastnina – si moj zaklad. (2 Mz 19)
Z vsem srcem in z vso dušo želim poskrbeti zate. (Jer 32)
Tvoj Oče sem in te ljubim tako, kot ljubim svojega Sina, Jezusa Kristusa. (Jn 17)
V Jezusu sem ti razodel vso svojo ljubezen. (Jn 17)
Jezusa sem poslal, da bi ti povedal, da ne štejem tvojih grehov. (2 Kor 5)
Njegova smrt na križu je izraz moje ljubezni do tebe. (1 Jn 4)
Vse sem napravil zate, da bi si pridobil tvojo ljubezen. (Rim 8)
Če sprejmeš mojega Sina Jezusa, sprejmeš mene. (1 Jn 2)
Vprašanje imam zate: “Hočeš biti moj otrok?“ (Jn 1)
Čakam te. (Lk 15)
Tvoj Oče!
− Dopustim, da te Očetove besede ostajajo v meni … Sem z njimi in z notranjimi očmi vere gledam njega, ki mi to govori … Poskušam gledati sebe in druge v svetlobi teh besed …
− Še enkrat jih ljubeče in z vsem zaupanjem, ki ga premorem, poslušam in prosim Svetega Duha, da bi jih resnično v vsej celovitosti slišal, sprejel in dojel to neizmerno Očetovo ljubezen in njegov pogled name in na vsakega človeka …
− Ostajam še pet ali več minut v teh besedah …, da bodo lahko obrodile v meni svoj sad … (Lahko pritisnem gumb »pavza« in nadaljujem, ko bom želel zaključiti molitev!)
− Počasi zaključim molitev. Zavem se vsega, kar se je zgodilo med kontemplativno molitvijo od začetka do zdaj … S svojimi besedami izrazim zahvalo Očetu za vse, kar še posebej čutim sedaj v sebi …
− Na koncu počastim troedinega Boga z molitvijo Slava Očetu … in se počasi, s hvaležnostjo pokrižam … Postopoma premaknem glavo, ramena in celotno telo … Odprem oči ter se zavem prostora, v katerem sem … Dopustim, da to, kar se je zgodilo, odmeva v meni …
− Refleksija. Vzamem si še čas za refleksijo molitve. Poskušam videti in ubesediti, kaj se je dogajalo v meni. Tako se učim zaznavati misli in čutenja v svoji notranjosti ter razločevati navzočnost in delovanje troedinega Boga v svojem življenju. Na koncu si tudi na kratko zapišem v duhovni dnevnik to, kar se je zgodilo. Lahko napišem tudi svoje pismo Očetu kot odgovor na njegovo pismo.
Ivan Platovnjak DJ
Ljubljana, 25. 3. 2021