Brata sem izgubila pred štirimi leti. Ob njegovi smrti sem doživela travmo, zaradi katere je moje žalovanje bilo za lep čas odloženo. Verjamem, da me je skupina za žalujoče srečala ravno pravi čas, ko sem travmo predelala in sem bila končno pripravljena za žalovanje. Med postopnim razmišljanjem o temah naših srečanj sem se uspela poglobiti v svoje žalovanje. V sebi sem zaznala tudi mehanizme, ki so mi onemogočali nadaljnjo rast. Uspela sem ozavestiti, na kakšen način žalujem in kaj potrebujem, da si lahko končno dovolim ta proces.
Hvaležna sem za možnost, da sem lahko svoje razmisleke delila s skupino, ki ima podobno izkušnjo. Pot ni bila lahka, pa vendar se je splačalo. Bog je na strani pogumnih.
Maša, izgubila brata zaradi samomora
Ljubljana, 9. 2. 2022
Foto: Canva