Duhovne misliDuhovnost

Morda so vam znane besede: »Prepih je. Zaprite okno!« Tudi sam sem jih večkrat uporabil. Ko sem bil pred leti v ZDA, so mi rekli, da je to značilno za Slovence. Nam se zdi, da je vedno prepih. Zdaj sem na Poljskem, pa vidim, da imajo tudi tukaj podoben strah prednjim. Sprašujem se, kako to, da sobratje zapirajo okna celo takrat, ko se mi zdi, da ni nobenega prepiha. Zakaj se bojimo celo najmanjšega prepiha? Je res tako škodljiv za zdravje? Dolgo sem bil prepričan, da je to res, a sem najbrž večkrat pretiraval. Če to bere kakšen moj sobrat, jezuit, se gotovo strinja. Premišljujem, kaj pomeni odprto okno. Ali mi ne govori o odprtosti za prihod svežega zraka, za novo svežino in možnost, da zadiham globlje življenje, za nepredvidljivo … Ne vem, zakaj torej zapiram, če ni nevarnosti, da bi naredil škodo v prostoru. Spreleti me misel, če mi morda govori o moji nepripravljenosti, da se prepustim vetru Svetega Duha, o katerem govori Jezus, da veje, kjer hoče, in gre, kamor hoče (Jn 3, 8). Vedno preseneča. Se morda bojim svobode, v katero me vabi, in njegovih presenečenj?

Ivan Platovnjak DJ, UL TEOF, Ignacijev dom duhovnosti

Torun, 22. 7. 2021