1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Nebeški Oče, hvala ti za možnost, da lahko molitveno premišljujem odlomek, ki govori o skušnjavah tvojega Sina. Pomagaj mi po milosti Svetega Duha, da bom zmogel globlje dojeti, kako me vsaka skušnjava hoče oddaljiti od tebe in tvojega Sina ter od vajine poti služenja.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Mateju 4,1-11
1 Tedaj je Duh odvedel Jezusa v puščavo, da bi ga hudič skušal. 2 Ko se je postil štirideset dni in štirideset noči, je postal naposled lačen. 3 In pristopil je skušnjavec in mu rekel: »Če si Božji Sin, reci, naj ti kamni postanejo kruh.« 4 On pa je odgovoril: »Pisano je: Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust.« 5 Tedaj ga je hudič vzel s seboj v sveto mesto in ga postavil vrh templja 6 ter mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi dol, kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedoval in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.« 7 Jezus mu je odgovoril: »Pisano je tudi: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!« 8 Spet ga je hudič vzel s seboj na zelo visoko goro. Pokazal mu je vsa kraljestva sveta in njihovo slavo 9 ter mu rekel: »Vse to ti bom dal, če padeš predme in me moliš.« 10 Jezus mu je tedaj dejal: »Poberi se, satan, kajti pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!« 11 Tedaj ga je hudič pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli.
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
− K Jezusu je pristopil skušnjavec, ko je postal lačen. Kdaj pristopi k meni?
− Opisane so tri Jezusove skušnjave. Katera od teh skušnjav je podobna mojim? H kakšnemu ravnanju me vabi Jezusov odnos do njih?
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo
Jezusove skušnjave, o katerih poroča Matej, so otipljive: skušnjava kruha, prestiža in moči. To so različne oblike mesijanskega upanja, ki so takrat obstajale med ljudmi. Slavni Mesija, ki bi kot novi Mojzes nahranil ljudstvo v puščavi: “Reci, naj ti kamni postanejo kruh!” Nepoznani Mesija, ki bi se vsem vsilil s spektakularnim znamenjem v templju: “Vrzi se dol!” Nacionalistični Mesija, ki bi prišel, da bi zavladal svetu: “Vse to ti bom dal!”
V Stari zavezi so prav takšne skušnjave onemogočile ljudstvu vstop v obljubljeno deželo (5 Mz 6,3; 6,6; 6,13). Toda Jezus se jim je uspešno uprl in jim preprečil, da bi izkrivile Božji načrt. Skušnjavec ali satan je torej vse, kar nas sili, da se oddaljimo od Božjega načrta.
V Jezusovem življenju je bila skušnjava vedno prisotna. Spremljala ga je od začetka do konca, od krsta do smrti na križu. Bolj ko se je oznanjevanje vesele novice o kraljestvu širilo med ljudmi, večji je bil pritisk nanj, da se prilagodi mesijanskim pričakovanjem ljudi, da postane mesija, kakršnega so si želeli in pričakovali: “slavni in nacionalistični mesija”, “mesija kralj”, “mesija veliki duhovnik”, “mesija sodnik”, “mesija bojevnik”.
Jezus ni bil obvarovan nobene skušnjave, toda v nobeni ni padel (Heb 4,15). Nobeni nikoli ni uspelo, da bi ga odvrnila od njegovega poslanstva. Trdno je nadaljeval svojo pot kot “mesija služabnik”, kot ga je oznanjal prerok Izaija in so ga pričakovali zlasti ubogi. Ni se bal sprožiti konfliktov z oblastmi in s tistimi, ki so mu bili najdražji. Vsi, ki so ga skušali pripraviti do tega, da bi se oddaljil od svoje poti, so bili deležni trdih odgovorov in nepričakovanih reakcij.
Petru, ki ga je skušal odvrniti od križa (Mt 16,22), je rekel: “Hodi za menoj, satan!” (Mr 8,33). Njegovi sorodniki, ki so ga hoteli odpeljati domov, ker so mislili, da je nor (Mr 3,21), so slišali njegove ostre besede (Mr 3,33). Ko je postal slaven, so želeli, da bi se pogosteje pojavljal v javnosti (Jn 7,3-4; Mr 1,37), toda on jim je jasno pokazal, da obstaja radikalna razlika med njegovim in njihovim namenom (Jn 7,6-7; Mr 1,38).
Janez Krstnik ga je želel prisiliti, da bi bil “mesija strogi sodnik” (Lk 3,9; Mt 3,7-12; 11,3), toda Jezus ga je spomnil na prerokbe (Mt 11,4-6 in Iz 29,18-19; 3,5-6; 61,1). Ko so ga hoteli ljudje napraviti za “mesija kralja” (Jn 5,15), se je zatekel v samoto z Očetom. Ko je bil v ječi in v uri teme (Lk 22,53), se je pojavila skušnjava, da bi bil “mesija bojevnik”, toda odločno jo je zavrnil (Mt 26,52; Lk 22,40.45).
Jezus se je vedno, ko je bil v soočenju s skušnjavo, obrnil k Božji besedi in Očetu ter tam našel luč in hrano. Pogosto se je vračal k prerokbam o mesiji služabniku (Iz 42,1-9; 49,1-6; 50,3-9; 52,13-53,12). V tem poslanstvu »biti služabnik« (Mr 1,11; 9,6) ga je javno potrdil sam Oče tudi pri krstu in spremenjenju. Ker je bil ves čas sredi ubogih in v edinosti z Očetom, se je zmogel upirati skušnjavam in slediti poti »mesije služabnika«, poti služenja ljudem (Mt 5,12; 20,28).
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Nebeški Oče! Hvala ti, da si mi pomagal dojeti bistvo skušnjav in kako naj ravnam v soočenju z njimi. Naj mi milost zmage tvojega Sina nad njimi spremlja vedno in povsod.
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak