1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Nebeški Oče, hvala ti za Svetega Duha, ki mi ga daješ po svojem Sinu, da me spominja, navdihuje, uči in vodi v razumevanju tega, kar mi govoriš po Njem. Vodi moje molitveno premišljevanje, da bom lahko globlje dojel, kako lahko postajam podoben tebi in popoln tako kot si ti, ko se trudim ljubiti svoje sovražnike.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Mateju 5,38-48
38 »Slišali ste, da je bilo rečeno: Oko za oko in zob za zob. 39 Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo. 40 In če se hoče kdo pravdati s teboj in ti vzeti obleko, mu pusti še plašč. 41 In če te kdo sili eno miljo daleč, pojdi z njim dve. 42 Če te kdo prosi, mu daj, in če si hoče kaj sposoditi od tebe, mu ne pokaži hrbta.« 43 »Slišali ste, da je bilo rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. 44 Jaz pa vam pravim: Ljubíte svoje sovražnike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, 45 da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih. On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. 46 Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? 47 In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? 48 Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.«
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
− Prebiram Jezusova navodila, kako naj živim svoj odnos s tistimi, ki so »hudobni«. Kako odmevajo v meni? Kakšni bi postali moji odnosi do ljudi, če bi jih upošteval?
− Vzamem si okoli deset minut časa in ponavljam v sebi Jezusovo zapoved »ljubite svoje sovražnike in molite zanje«, da bi jo globlje dojel in zmogel zaživeti na njegov način.
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo
Jezusov poziv izhaja iz “zakona maščevanja” (oko za oko) (Mt 5,38), ki je pravilo civilnega prava, da bi se preprečila nesorazmerna maščevanja. To mora biti omejeno po merilu pravičnega ravnotežja med storjenim in vrnjenim zlom, predvsem pa se mora to prepustiti sodstvu.
Jezus predlaga pristop, ki je v skladu z neskončno dobroto in usmiljenjem našega nebeškega Očeta. Njegove učence mora voditi merilo, ki zaradi prekipevajoče ljubezni presega naravno nagnjenje k temu, da bi zahtevali absolutno spoštovanje svojih pravic. Tisti, ki mu pripadajo, so poklicani živeti v skladu z velikodušnostjo: živeti za druge, biti dobrohoten, odpuščajoč in krotek (Mt 5,5). To je način življenja (Mt 5,39b-42), ki pokaže duha ljubezni tudi do tistih, ki so storili kaj slabega in popravlja sporočilo, ki ga vsebuje “zakon povračila”. Kristjan je poklican, da vsako situacijo, tudi tisto, ki predstavlja zelo resne težave, razlaga v smislu Božje ljubezni, ki jo je prejel, in zaradi katere naredi radikalen preskok v pristopu: nič več povračilnih ukrepov ali maščevanja, niti obrambe sebe in svojih pravic, četudi je to primerno, ampak iskanje dobrega za vse, tudi za tiste, ki delajo zlo. Tako se osvobodi verige maščevanja ali celo nasilja, ki bi lahko postala želja, da bi sam dosegel pravico, pri čemer pa bi tvegal, da bo pod vplivom pretirane gorečnosti za pravičnost padel v spiralo zla. Zanašati se mora na Božjo pravičnost, ki je vedno boljša.
V naši zgodovini nismo nikoli presegli zapovedi lex talionis: “Življenje za življenje, oko za oko, zob za zob, roka za roko, noga za nogo.” Kljub temu da ta zakon maščevanja ni rešil do sedaj nobenega družbenega problema, še naprej sledimo njegovemu pogubnemu vodstvu. Zgled preseganja tega zakona je Jezusovo življenje, delovanje, trpljenje in smrt. Vedel je, da stari zakon oko za oko vse oslepi, zato ni poskušal premagati zla z zlom. Zlo je premagal z ljubeznijo, dobroto, odpuščanjem. Na križanje se je odzval z mogočno ljubeznijo. S križa nam jasno govori, da samo dobrota odpravi zlo in da lahko samo ljubezen premaga sovraštvo (Martin Luter King).
Jezus celo zapoveduje svojim učencem ljubezen do sovražnikov (Mt 5,44). To ni samo vabilo, je dolžnost, ki presega vsako splošno pravilo odnosov. Beseda ljubezen (agape) je najbolj značilen glagol, ki izraža odnos Boga do ljudi in odnos ljudi do Boga in svojih bližnjih: radikalno voljo podarjanja samega sebe in svobodne dobrote. Ta zapoved, v marsičem povsem nova in šokantna, dopolnjuje prejšnje Jezusove nauke in se nanaša na “presežno pravičnost”, o kateri govorijo blagri.
Prav do tega vzvišenega cilja je Jezus želel pripeljati svoje učence: “Ljubite svoje sovražnike.” Sovražniki, o katerih govori, so zlasti preganjalci, pogani, malikovalci, tisti, ki so najbolj neposredno nasprotovali evangeljskemu idealu in tako predstavljali grožnjo veri. So prototip in simbol vsakega sovražnika. Do njih naj kristjan uporabi enako dobroto, kot jo ima do svojih bratov v veri. Ne le strpnost, ljubezen ali prijateljstvo na splošno, temveč globoko in nesebično ljubezen, ki jo lahko črpa le iz Božjega srca in se uči iz njegovega zgleda, ki kakor njegovo sonce in dež ne izključuje nobenega človeka (Mt 5,45).
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Nebeški Oče, hvala ti, da si mi omogočil globlje dojeti, kaj pomeni živeti v tvojem in Kristusovem Duhu odnose do vseh ljudi, tudi do hudobnih in sovražnikov. Pomagaj mi, da bom zmogel tako živeti.
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak
Foto: Canva