1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Bog, naš Oče, hvala ti za tvoje zapovedi. Naj tvoj in Kristusov Duh prebudi v meni ganjenost nad njimi in ljubezen do njih, da jih bom želel in zmogel skupaj z njim vedno znova s hvaležnostjo in veseljem izpolnjevati.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Mateju 5,17-37
17 »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel. 18 Resnično, povem vam: Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne bo prešla niti ena črka ali ena črtica postave, dokler se vse ne zgodi. 19 Kdor bo torej kršil eno od teh, pa čeprav najmanjših zapovedi in bo tako ljudi učil, bo najmanjši v nebeškem kraljestvu. Kdor pa jih bo izpolnjeval in učil, bo imenovan velik v nebeškem kraljestvu. 20 Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.«
21 »Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo. 22 Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu ›raká‹, bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče ›norec‹, bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja! 23 Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, 24 pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. 25 Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku in te ne vržejo v ječo. 26 Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.«
27 »Slišali ste, da je bilo rečeno: Ne prešuštvuj! 28 Jaz pa vam pravim: Kdor koli gleda žensko, da jo poželi, je v srcu že prešuštvoval z njo. 29 Če te desno oko pohujšuje, ga iztakni in vrzi od sebe; kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi bilo célo tvoje telo vrženo v peklensko dolino. 30 In če te desna roka pohujšuje, jo odsekaj in vrzi od sebe, kajti bolje je zate, da izgubiš en del telesa, kakor da bi célo tvoje telo prišlo v peklensko dolino.«
31 »Rečeno je bilo: Kdor se loči od svoje žene, naj ji dá ločitveni list. 32 Jaz pa vam pravim: Kdor se loči od svoje žene, razen če se zaradi nečistovanja, povzroči, da ona prešuštvuje. In kdor se z ločeno oženi, prešuštvuje.«
33 »Dalje ste slišali, da je bilo starim rečeno: Ne prisegaj po krivem; izpolni pa Gospodu svoje prisege! 34 Jaz pa vam pravim: Sploh ne prisegajte! Ne pri nebu, ker je Božji prestol, 35 ne pri zemlji, ker je podnožje njegovih nog, ne pri Jeruzalemu, ker je mesto vélikega kralja. 36 Tudi pri svoji glavi ne prisegaj, ker niti enega lasu ne moreš narediti belega ali črnega. 37 Vaš govor naj bo ›da‹, ›da‹, ›ne‹, ›ne‹; kar je več kot to, je od hudega.«
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
− Molitveno prebiram 119 psalm, da bi mogel globlje dojeti Jezusov odnos do postave in kakšen naj bo tudi moj odnos do nje.
− »Jaz pa vam pravim!« Ponavljam te Jezusove besede in jih celostno poslušam, da bi slišal, kaj mi pravijo v moji situaciji, meni, tukaj in zdaj.
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo
Če želimo bolje dojeti Jezusov odnos do Božje postave, potem počasi prebirajmo 119 psalm, kjer psalmist izraža svojo neizmerno ljubezen do nje in vsega, kar mu je dano po njej. Med drugim tudi pravi: »Vzdigoval bom svoje roke k tvojim zapovedim, ki jih ljubim, in premišljal bom o tvojih zakonih.« (Ps 119,48)
Za izraelsko ljudstvo se je “postava” lahko nanašala na deset zapovedi ali na pet Mojzesovih knjig, imenovanih Pentatevh ali Tora, v katerih so razložene Božje zapovedi in odredbe za njegovo ljudstvo. “Postava” se je nanašala tudi na celoten nauk ali način življenja, ki ga je Bog dal svojemu ljudstvu. Judje v Jezusovem času so vanjo vključili tudi ustne zakone. Ker so pismouki “postavi” dodali mnoge zapovedi, ki niso bile od Boga, jih je pogosto obsojal, ker so ljudem nalagale bremena, ki jih Bog ni nameraval.
Jezus je zelo jasno povedal, da je treba izpolnjevati bistvo Božje postave. Božje zapovedi so resnične in pravične, ker izhajajo iz njegove ljubezni, dobrote in svetosti. To so zapovedi milosti, ljubezni in svobode.
Jezus je učil, da je potrebno spoštovati in upoštevati Božje zapovedi: spoštovati Boga, Gospodov dan, starše, življenje, lastnino, dobro ime druge osebe, sebe in bližnjega. Spoštovanje in udejanjenje Božjih zapovedi je pot ljubezni − ljubezni do Boga in bližnjega.
Bog nam daje milost, pomoč in moč, da bi ljubili, kot ljubi on, odpuščali, kot odpušča on, mislili in sodili, kot sodi on, ter delovali, kot deluje on, z usmiljenjem, ljubeznivostjo in dobroto. Kar je nemogoče ljudem, je mogoče Bogu in tistim, ki verujemo vanj in zaupamo v njegove velikodušne darove in moč Svetega Duha. Sveti Duh nam pomaga v naši šibkosti, nas krepi v skušnjavah in nas dan za dnem spreminja v podobo Jezusa Kristusa.
Prosimo Jezusa Kristusa, naj v nas po Svetem Duhu udejanja dela ljubezni, vcepi večjo ljubezen in spoštovanje do Božih zapovedi, podari gorečo željo, da bi živeli življenje v svetosti in pravičnosti, ter očisti naše misli, želje in namene, da bomo želeli le tisto, kar mu je všeč in je v skladu s Očetovo voljo.
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Nebeški Oče, poveličujem te in se ti zahvaljujem skupaj z Jezusom v moči Svetega Duha, ker mi daješ zapovedi, da mi ni potrebno tavati v temi. Hvala ti, da si v meni prebudil ljubezen do njih ter željo, da jih s hvaležnostjo in veseljem izpolnjujem.
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak
Foto: Canva