1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Nebeški Oče, hvala ti za Svetega Duha, ki me spominja in uči doumeti, kar mi praviš po svojem Sinu: »Ti si sol zemlje! Ti si luč sveta!« Prosim te, da mi po njem omogočiš, da bom mogel to globlje doumeti in zaživeti na način tvojega Sina Jezusa Kristusa.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Mateju 5,13-16
13 »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. 14 Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. 15 Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. 16 Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
− Najdem sol, jo dam na krožnik pred sebe ter jo v molku zaznavam z vsemi čuti vsaj 15 minut. Dopustim, da mi spregovori in pouči o troedinem Bogu ter o meni in drugih, saj smo po Jezusovih besedah »sol zemlje«.
− Najdem svečo in jo prižgem. V molku sem pred njo in zaznavam z vsemi čuti vsaj 15 minut. Dopustim, da mi spregovori in pouči o troedinem Bogu ter o meni in drugih, samo smo po Jezusovih besedah »luč sveta«.
− Kako vpliva name in na moje odnose, ko zavestno udejanjim svoje poslanstvo – biti sol zemlje in luč sveta?
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo
Jezus je običajno uporabljal podobe, kot sta sol in luč, da bi ponazoril temeljne resnice, ki spreminjajo naše misli, srce in življenje.
Sol je bila v starodavnem svetu dragoceno blago. Ljudje so z njo trgovali, kot mi trgujemo z dragocenim blagom, na primer z zlatom in delnicami. Zelo koristna je bila še zlasti v toplejših podnebjih pred izumom elektrike in hlajenja. Ni le dajala bogatega okusa hrani, ampak je tudi preprečevala, da bi se ta pokvarila.
Jezus je podobo soli uporabil za opis preoblikovalnega učinka Božjega delovanja v našem življenju. Z njo je ponazoril, kako želi Sveti Duh delovati po nas, da bi moč in blagoslov Božjega kraljestva prinašali drugim. Tako kot sol prečiščuje, ohranja in ustvarja bogat okus za našo vsakdanjo hrano, smo tudi mi kot Jezusovi učenci “sol” za človeško družbo in svet. Gospod želi delovati v nas in po nas, da bi očistil, ohranil in povsod širil bogat okus Božjega kraljestva “kraljestva pravičnosti, miru in veselja v Svetem Duhu” (Rim 14,17).
Ko dovolimo, da nas pokvarijo svet, greh in skušnjavec, izgubimo svojo “slanost” (Mt 5,13). Gospod pa želi, da jo ohranimo s krepostnim življenjem in zavračanjem greha ne le zaradi nas samih, ampak tudi zaradi drugih.
Apostol Pavel nas opominja, da smo poklicani biti Kristusov vonj Boga med ljudmi (2 Kor 2,15-16), vonj Kristusove ljubezni, resnice in pravičnosti po naših mislih, besedah in dejanjih, odnosih in odzivih.
Jezus je uporabil tudi podobo luči in svetilke, da bi dodatno ponazoril Božje preobražujoče delovanje v nas in po nas. Svetilke so v starodavnem svetu imele pomembno funkcijo. Ljudem so omogočale, da so videli in delali tudi, kadar je bila tema ter se izognili spotikanju in padanju. Judje so “luč” razumeli tudi kot simbol ali izraz notranje lepote, resnice in dobrote Boga. V njegovi luči vidimo luč (Ps 36,10). Njegova beseda je luč, ki vodi naše korake (Ps 119,105). Božja milost ne razsvetljuje le teme v našem življenju, ampak nas tudi napolnjuje z duhovno svetlobo, veseljem in mirom.
Luč, svetloba je tudi simbol Boga. V veroizpovedi izpovedujemo, da je Jezus »Luč od Luči«. On je »resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka« (Jn 1,9). Ko gledamo stvari, ne vidimo svetlobe, temveč je svetloba tista, po kateri vidimo. Podobno nam Bog, ki ga ni nikoli nihče videl, omogoča, da moremo vse prav videti na njegov način, tako kot vidi on sam in se je v polnosti razodelo v življenju in delovanju Jezusa Kristusa, v njegovem evangeliju.
Jezus je uporabil podobo svetilke tudi zato, da bi opisal, kako naj njegovi učenci živijo v luči njegove resnice in ljubezni. Tako kot naravna svetloba razsvetljuje temo in omogoča, da vidimo, tako Kristusova luč sije v našem srcu in nam omogoča, da vidimo resničnost Božjega kraljestva.
Ker verujemo v Kristusa in smo z njim eno, smo to, kar nam pravi: »Vi ste luč sveta!« Naše poslanstvo je, da to postajamo vedno bolj vidno, da se ne skrivamo, da smo to, kar smo po njem, drugim v pomoč, da bi mogli videti resnico evangelija in se osvoboditi slepote greha ter prevar skušnjavca.
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Nebeški Oče, hvala ti za milost, da smem biti sol zemlje in luč sveta. Naj me tvoj Duh vedno znova spomni na to in mi omogoča, da bom lahko to udejanjal tam, kjer živim in delujem.
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak