1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Gospod Jezus Kristus, hvala ti za blagre. Prosim te, naj me tvoj Duh vodi v tem molitvenem premišljevanju, da bom globlje dojel pomen blagrov zame in za skupnosti, v katerih živim, ter jih bom zmogel skupaj s teboj udejanjati.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Mateju 5,1-12
1 Ko je zagledal množice, se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. 2 Odprl je usta in jih učil: 3 »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. 4 Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. 5 Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. 6 Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. 7 Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. 8 Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali. 9 Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi. 10 Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. 11 Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. 12 Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami.«
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
− V molitvenem duhu prebiram Jezusove blagre. Ustavim se ob tistem, ki se me posebej dotakne. Kako ta blagor vpliva na moj odnos do ljudi okoli mene?
− V tišini in molku ponavljam v sebi »blagor vam«. Dopustim, da se zgodi v meni in obrodi svoj sad.
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo
V Matejevem evangeliju se je Jezus pojavil kot novi zakonodajalec, novi Mojzes. Kot Sin je poznal Očeta. Vedel je, kaj je imel Oče v mislih, ko je dal po Mojzesu Postavo. Prav zaradi tega je lahko ponudil novo različico Božjega zakona. Njena slovesna razglasitev se je začela v pridigi na gori.
V Stari zavezi je Mojzesova postava zajeta v petih knjigah. Prav zaradi tega Matej predstavi novo postavo v petih velikih govorih, razporejenih po evangeliju: govor na gori (Mt 5 do 7), govor o misijonih (Mt 10), govor o skrivnosti kraljestva, ki je prisoten v življenju (Mt 13), govor o skupnosti (Mt 18) in govor o prihodnosti kraljestva (Mt 24 in 25). Toda samo njeno preučevanje zanj ni zadostovalo. Dobro opazujmo Jezusov način delovanja, ki je opisan med temi govori. V njem deluje Božji Duh, ki od znotraj oživlja črko postave.
Nova postava, ki jo je uvedel Jezus, zahteva, da so vsi sprejeti v skupnost kot bratje in sestre. Osem blagrov tako opredeljuje njene kategorije: ubogi, krotki, žalujoči, lačni in žejni pravice, usmiljeni, čisti po srcu, mirovniki in preganjani.
Jezus priznava bogastvo in vrednost ubogih (Mt 11,25-26). Njegovo poslanstvo je bilo oznanjati jim novico (Lk 4,18). Tudi sam je živel kot revna oseba. Ničesar ni imel. Ni imel kam položiti glave (Mt 8,18). Tiste, ki mu želijo slediti, prosi, naj izberejo med Bogom in denarjem (Mt 6,24). Ubog v duhu je oseba, ki živi v Jezusovem duhu.
Vsakič, ko si je Božje ljudstvo prizadevalo obnoviti zavezo, se je to začelo s ponovno vzpostavitvijo pravic revnih in izključenih. Brez tega ni bilo mogoče obnoviti zaveze! To so storili preroki in to je počel Jezus. Obsodil je sistem, ki je izključeval revne in preganjane in tiste, ki so se borili za pravico. V imenu Boga je oznanil nov projekt za izključene. Skupnost, ki se je oblikovala okoli njega, naj bi bila zgled, kako naj se začne oblikovati prihodnje kraljestvo. V njem mora biti nova vrsta odnosa do materialnih dobrin, do oseb in do samega Boga. Biti mora seme novega naroda! To je naloga vsake krščanske skupnosti. Le tako bo postala verodostojna in bo dala konkreten zgled kraljestva, alternative življenja, ki je zares Božja dobra novica za revne in izključene.
Blagoslovi so tudi odgovor na naravno željo po sreči, ki jo je Bog položil v vsako srce. Učijo nas o končnem cilju, h kateremu nas Bog kliče, namreč o Božjem kraljestvu (Mt 4,17), gledanju Boga (Mt 5,8; 1 Jn 2,1), vstopu v Gospodovo veselje (Mt 25,21-23) in v njegov počitek (Heb 4,7-11). Jezusovi blagri nam pomagajo narediti prave življenjske izbire in kako prav uporabljati dobrine, ki nam jih daje na razpolago.
Jezus jasno pove, da lahko samo Bog zadovolji najgloblje potrebe in hrepenenja našega srca. Terezija Avilska (1515-1582) je napisala: »Nič naj te ne vznemirja, nič naj te ne straši. Vse mine − Bog se nikoli ne spremeni. Potrpežljivost doseže vse, za kar si prizadeva. Kdor ima Boga, mu ničesar ne manjka − Bog sam zadošča.«
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Nebeški Oče, hvala ti, da sem lahko globlje dojel pomen blagrov zame in za skupnosti, v katerih živim. Hvala ti, da mi boš po svojem Duhu omogočil, da jih bom tudi živel skupaj s tvojim Sinom Jezusom Kristusom in tako izgrajeval tvoje kraljestvo.
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak