1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Nebeški Oče, Marija je Mati tvojega Sina in tudi moja Mati. Po njeni priprošnji mi pomagaj, da bom še globlje dojel, da je samo v Jezusovem imenu možno odrešenje, in da se ga bom zato še bolj oklenil in skupaj z njim vstopil v novo leto.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Luku 2,16-21
16 Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli. 17 Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku. 18 In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. 19 Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu. 20 In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno. 21 Ko je bilo dopolnjenih osem dni in so dete obrezali, so mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu.
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
− Ponavljam v ritmu dihanja ime Jezus in dopustim, da se njegovo ime zgodi v meni.
− Skupaj z Jezusom se Očetu zahvalim za vse, kar mi je bilo dano v preteklem letu, in zrem novo leto, ki je pred mano. Kaj še posebej izstopa?
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo
Judovski otrok moškega spola je dobil ime ob obrezovanju, osem dni po rojstvu. Ta obred je uvedel Bog kot zunanje znamenje, da bi izločil tiste, ki niso pripadali izvoljenemu ljudstvu (1 Mz 17,10-12). To je bilo znamenje zaveze, ki jo je Bog sklenil z Abrahamom in njegovim potomstvom.
Zaradi izpolnitve te zapovedi je Marijin novorojeni sin osmi dan po judovskem običaju dobil ime Jezus. Jožef in Marija sta mu ga dala, ker mu ga je dal Božji poslanec Gabrijel, preden je bil spočet v Marijinem telesu (Lk 1,31; Mt 1,21).
Označuje Jezusovo identiteto in njegovo poslanstvo. Dobesedno v hebrejščini pomeni Gospod rešuje. Ker lahko samo Bog odpusti grehe in nas osvobodi smrti, je Bog tisti, ki je v Jezusu, svojem večnem Sinu, postal človek, da bi kot pravi človek živel Božje sinovstvo v popolni zvestobi Očetu in njegovi usmiljeni ljubezni do vsakega človeka in vsega stvarstva, in da bi daroval svoje življenje kot spravno žrtev ter rešil svoje ljudstvo grehov (Mt 1,21).
Sin, ki ga je rodila Marija, je hkrati Bog in človek. “Beseda, ki je bila Bog” (Jn 1,1) in je “postala meso in prebivala med nami” (Jn 1,14). Zato se Marija ne imenuje le Kristusova mati (grška beseda za Mesija), ampak tudi Božja mati ali grško Theotokos, kar dobesedno pomeni “nosilka Boga”.
V rojstvu in poimenovanju otroka vidimo čudovit Božji načrt, da nam je dal Odrešenika, ki nam bo prinesel milost (dar Božje naklonjenosti), usmiljenje in osvoboditev od moči greha in strahu pred smrtjo.
Apostol Peter je vzkliknil, da ni pod nebom nobenega drugega imena, danega med smrtniki, po katerem bi bili odrešeni (Apd 2,12). V Jezusovem imenu demoni bežijo, hromi hodijo, slepi vidijo, gluhi slišijo in mrtvi vstajajo. Njegovo ime je višje od vsakega drugega imena (Flp 2,9-11).
Ime Jezus je v središču vseh krščanskih molitev. Po Jezusu in v njem molimo k Očetu v moči Svetega Duha. Mnogi kristjani so umrli z eno samo besedo na ustnicah, z Jezusovim imenom.
Gospod Jezus Kristus, naj bo tvoje ime povzdignjeno nad vsako drugo ime. V tebi imamo namreč odpuščanje, usmiljenje, milost in zmago nad grehom in smrtjo. Pomagaj nam, da bomo vedno hvalili tvoje sveto ime in živeli za tvojo večjo slavo.
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Nebeški Oče, hvala ti za Marijo, Božjo Mater. Hvala ti za tvojega Sina Jezusa, ki ga je rodila. Hvala ti, da je v njegovem imenu možno doseči odrešenje in zaupno vstopiti v novo leto, ki je pred mano.
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak