1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Nebeški Oče, hvala ti za sv. Jožefa, po katerem nas učiš, kako naj bomo odprti za tvoje delovanje, s katerim nas pogosto presenečaš. Daj nam svojega Duha, da bomo zmogli biti podobni sv. Jožefu.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Mateju 1,18-24
18 Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takóle: Njegova mati Marija je bila zaročena z Jožefom; in preden sta prišla skupaj, se je izkazalo, da je noseča – bila pa je noseča od Svetega Duha. 19 Njen mož Jožef je bil pravičen in je ni hotel osramotiti, zato je sklenil, da jo bo skrivaj odslovil. 20 Ko je to premišljeval, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. 21 Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« 22 Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: 23 Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar v prevodu pomeni Bog z nami. 24 Ko se je Jožef zbudil, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel. Vzel je svojo ženo k sebi.
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
− Počasi prebiram evangeljski odlomek in dopustim, da me nagovori Jožefovo ravnanje.
− Kje naj bom tudi sam bolj odprt za Božja presenečenja?
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo
Matejev evangelij je bil namenjen skupnosti spreobrnjenih Judov, ki so doživljali globoko krizo identitete v odnosu do svoje judovske preteklosti. Ko je leta 65 po Kr. izbruhnil upor proti Rimu, judovski kristjani niso sodelovali in so zapustili Jeruzalem. Enako so storili tudi farizeji. Po uničenju Jeruzalema leta 70 so farizeji reorganizirali ljudi, ki so ostali, in se vedno bolj odločno postavili proti kristjanom, ki so jih na koncu izobčili. Zaradi tega se je problem identitete še poslabšal. Ko so bili uradno izobčeni, niso mogli več hoditi v svojo sinagogo. Med njimi so se pojavila vprašanja: Komu pripadajo obljube: sinagogi ali Cerkvi? Kdo je pravo Božje ljudstvo, oni ali mi? Ali je Jezus resnično Mesija?
Matej je pisal svoj evangelij za to skupnost. V njem je Jezus prikazan kot pravi Mesija, ki pomeni vrh celotne zgodovine Stare zaveze z njenimi obljubami.
Marijina nosečnost se je zgodila, preden je odšla živet k Jožefu, ne zaradi človeškega odklona zapovedi ampak zaradi Božje volje. Bog sam se je tako rekoč »ponorčeval« iz zakona o zakonski čistosti in tako omogočil, da se je Mesija rodil med nami! Če bi Jožef ravnal v skladu z zahtevami takratnega zakona, bi moral Marijo obsoditi in morda bi jo kamenjali. Nosečnost pred poroko ni bila v skladu z zakonom o zakonski čistosti, zato bi morala biti kaznovana s smrtno kaznijo (5 Mz 22,20). Toda Jožef, ker je bil pravičen, ni upošteval zahtev zakona o čistosti. Njegova pravičnost je bila večja. Namesto da bi jo obsodil, je raje spoštoval skrivnost, ki je ni razumel, zato se je se odločil, da Marijo na skrivaj zapusti. Jožefova večja pravičnost je tako rešila Marijino in Jezusovo življenje.
Tako je Matej poslal pomembno sporočilo skupnostim v Palestini in Siriji: “Poglejte, kaj bi se zgodilo, če bi se strogo držali predpisov, ki jih od vas zahtevajo nekateri farizeji! Mesijo bi spravili v smrt!” Kasneje je Jezus rekel: “Če vaša pravičnost ne bo večja od pravičnosti pismoukov in farizejev, ne boste prišli v nebeško kraljestvo.” (Mt 5,20)
“Gospodov angel” je pomagal narediti »rentgenski« posnetek dogodkov in dal Jožefu prepoznati Božji klic, ki bi ga ne mogel zaznati zgolj s človeškimi očmi. Pomagal mu je razumeti, da je Marijina nosečnost sad delovanja Svetega Duha. V Mariji se je zgodilo novo stvarjenje (1 Mz 1,2). To je bil začetek novega neba in nove zemlje (Iz 65,17). Marijin sin dobi dve imeni: Jezus in Emanuel. Jezus pomeni “Jahve rešuje”. Odrešenje ne prihaja od tega, kar storimo mi, ampak od Boga, od tega, kar Bog stori za nas. Emanuel pomeni “Bog z nami”. Odkar je Bog obljubil Mojzesu “Jaz bom s teboj” (2 Mz 3,12), ni nikoli zapustil svojega ljudstva. V Jezusu so se izpolnile obljube prerokov (Mt 1,23; 2,5.15.17.23; 4,14; 8,17; 12,17; 13,14.35 itd.).
Ko se je Jožef zbudil iz spanja, je storil, kar mu je naročil angel. Sprejel je Marijo v svojo hišo. Matej je še poudaril, da Jožef z Marijo ni bil v nobenem odnosu in tako potrdil, da je Jezus rojen iz moči Svetega Duha.
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Nebeški Oče, hvala ti za vse milosti, ki sem jih bil deležen v tej molitvi z evangeljskim odlomkom. Naj bom vedno pripravljen sprejeti presenečenja, ki jih imaš zame, in dopustiti, da se zgodi tvoj načrt odrešenja.
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak