1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Gospod Jezus Kristus zopet pove svoje obljube, da bi mu mogli zaupati, ko se zdi, da smo v temi. On nam vliva pogum. Gospod, naj čas priprave na božič preživim s teboj, da te bom videl tudi, ko prideš v podobi, ki je ne pričakujem.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Mateju 11,2-11
2 Janez pa je v ječi slišal o Mesijevih delih in mu je po svojih učencih, ki jih je poslal k njemu, 3 rekel: »Ali si ti tisti, ki mora priti, ali naj čakamo drugega?« 4 Jezus jim je odgovoril in dejal: »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: 5 slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij; 6 in blagor tistemu, ki se ne spotakne nad menoj.« 7 Ko so ti odšli, je Jezus začel množicam govoriti o Janezu: »Kaj ste šli gledat v puščavo? Trst, ki ga veter maje? 8 Kaj vendar ste šli gledat? Človeka, v mehko oblečenega? Glejte, tisti, ki se v mehko oblačijo, živijo v kraljevskih hišah. 9 Kaj torej ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več kot preroka. 10 Ta je tisti, o katerem je pisano: Glej, jaz pošiljam svojega glasnika pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj. 11 Resnično, povem vam: Med rojenimi od žená ni bil obujen večji od Janeza Krstnika, vendar je najmanjši v nebeškem kraljestvu večji od njega.
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
− Jezus je Janezu sporočil, kakšna dejanja se dogajajo. Kaj pa je Jezus storil zame? Še posebej sem pozoren na zadnji čas.
− Janez je bil v Bogu, z njim. Umiral je sebi, da je pripravljal pot Jezusu Kristusu. Kaj je tisto, k čemur me Jezus Kristus vabi, da se osvobodim, da bom lahko hodil z njim?
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo
Jezus je pohvalil Janeza Krstnika kot največjega človeka, rojenega iz žene, nato pa v isti sapi dejal, da bodo tisti, ki bodo vstopili v Božje kraljestvo, večji od njega (Mt 11,11). On je bil namreč zadnji in največji od prerokov stare zaveze. Izpolnil je bistveno nalogo vseh prerokov − biti prst, ki kaže na Jezusa Kristusa. Pripravil je pot zanj, ko ga je drugim pokazal kot Mesija: “Glejte, Jagnje Božje, ki jemlje grehe sveta.” (Jn 1,29)
Janez je od daleč videl, kako bo Jezus s svojo smrtjo na križu uresničil naše odrešenje iz suženjstva greha in smrti ter naše posinovljenje, da smemo biti Božji sinovi in hčere.
Kralj Herod je skušal utišati Janeza tako, da ga je vrgel v ječo, ta pa je poslal svoje učence k Jezusu. Želel je, da bi njegovi učenci slišali in iz prve roke videli, kaj je Jezus storil, da bi prinesel Božje kraljestvo tistim, ki so bili dovzetni in pripravljeni sprejeti njegovo sporočilo.
Jezus je Janezu potrdil, da so čudeži in ozdravljenja, ki jih je izvajal, neposredna izpolnitev mesijanskih prerokb. Izaija je namreč približno 700 let prej prerokoval, da bo Mesija prišel rešit svoje ljudstvo: »Tedaj bodo spregledale oči slepih, gluhim se bodo odprla ušesa. Tedaj bo hromi skakal kakor jelen, jezik nemega bo vriskal.« (Iz 35,5-6) Jezusovi čudeži so pokazali moč Božjega kraljestva, ki je delovalo sredi njegovega ljudstva. Ko Bog deluje, da bi rešil svoje ljudstvo, spremeni njegovo žalost in jok v veselje in petje, strah in šibkost pa v moč in upanje.
Jezus je vsem povedal, da je bil Janez več kot le Božji pridigar. Bil je zvesta priča in prijatelj Mesija. Primerjal ga je s podobo trstike, ki jo stresa veter. V nasprotju z njo, ki je šibka in brez hrbtenice in jo je mogoče zlahka zdrobiti ali potolči, je Janez ob nasprotovanju in preganjanju stal kot steber moči in resnice. Nobena demonska sila ga ni mogla oslabiti ali zdrobiti v njegovem neomajnem zaupanju v Boga in v njegovo besedo.
Jezus tudi nam ponuja enako zagotovilo vere in moč, da se zoperstavimo vsaki sili, ki bi nam skušala odvzeti prepričanje, pogum za življenje in oznanjevanje dobre novice (evangelij) o Božjem kraljestvu. Vsakemu, ki zaupa vanj in v moč Svetega Duha, daje veselje in moč živeti njegov evangelij.
Čeprav je bil Janez velik med ljudmi, je bil majhen v Božjem kraljestvu, ker se tam vse meri po povsem drugačnih merilih kot na zemlji: merilo novega časa je učlovečeni, križani in vstali Jezus Kristus. Nasprotje med “velikim” in “majhnim” je poudarjeno zato, da bi bilo vsem vernikom jasno, da mora človek, če hoče biti velik, postajati vedno manjši. Kljub temu, da je bil Janez “velik” v svoji človeškosti, ga je Jezus predstavil kot najmanjšega v kraljestvu, ker je bilo tudi zanj potrebno, da je “postal majhen” v Božjih rokah. Jezus Kristus zahteva to vsak dan tudi od nas, svojih učencev, ki smo v skušnjavi, da bi bili podobni “velikim” in “močnim”!
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Gospod Jezus Kristus, hvala za Besedo, ki me spominja, da ti živiš in da si z menoj, tudi ko se mi zdi, da sem v puščavi. Naj se radujem in veselim v pustinji in puščavi!
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak