1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Jezus Kristus, zagotavljaš nam, da nas ne boš nikoli zapustil. Ni nam potrebno v strahu trepetati pred različnimi preizkušnjami, ki bodo prišle. Z zaupanjem vate se lahko soočamo z njimi in verujemo, da ti bomo v globoki povezanosti s teboj zmogli ostati zvesti in biti deležni tvoje zmage.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Luku 21,5-19
5 Ko so se nekateri pogovarjali o templju, kako je okrašen z lepimi kamni in zaobljubljenimi darovi, je rekel: 6 »Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.« 7 Vprašali so ga: »Učitelj, kdaj pa bo to in kakšno bo znamenje, ko se bo to začelo goditi?« 8 Rekel jim je: »Glejte, da se ne daste zavesti! Veliko jih bo namreč prišlo v mojem imenu in bodo govorili: ›Jaz sem,‹ ali ›Čas se je približal.‹ Ne hodíte za njimi! 9 Ko boste slišali o vojnah in vstajah, se ne ustrašite, kajti to se mora prej zgoditi, vendar še ne bo takoj konec.« 10 Tedaj jim je govoril: »Vzdignil se bo narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu. 11 Veliki potresi bodo na mnogih krajih, kužne bolezni in lakota, grozote in velika znamenja z neba. 12 Toda preden se bo to zgodilo, bodo nad vas dvigali roke, preganjali vas bodo, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imena vas bodo vlačili pred kralje in oblastnike. 13 Vam pa bo to dalo priložnost za pričevanje. 14 Vtisnite si v srca to, da ne boste vnaprej premišljevali, kako bi se zagovarjali. 15 Jaz vam bom namreč dal usta in modrost, kateri vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali ji ugovarjati. 16 Izdajali vas bodo celo starši in bratje, sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas bodo ubili. 17 Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, 18 toda niti las z vaše glave se ne bo izgubil. 19 S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.«
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
− Prebiram evangeljski odlomek in dopuščam, da prihajajo na dan različni strahovi, ki jih nosim v sebi. Vse to prinašam pred Jezusa Kristusa, ki je z menoj in želi vse to sprejeti, nositi z menoj in biti moj varuh.
− Zavem se navzočnosti Svetega Duha v sebi. V molku mu prisluhnem in dopustim, da me poučuje in vodi v soočenje z različnimi preizkušnjami, ki jih doživljam v zadnjih tednih.
− V ritmu dihanja ponavljam v sebi Jezusovo obljubo: »S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.« Dopustim, da se ta obljuba zgodi v meni in obrodi svoj sad.
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo
Luka ne pove, kdo so poslušalci, kajti Jezusov govor je namenjen vsem. Nanaša se lahko na konec sveta, pa tudi na naš osebni konec. Skupno je dokončno srečanje z vstalim Gospodom.
Jezus je govoril o nesrečah (Lk 17,22; 19,43) in ponovil opomine prerokov glede templja (Mih 3,12; Jer 7,1-15; 26,1-19). S tem je spodbudil poslušalce, da se zavejo, kako vse propade, ne glede na to, kako čudovito je.
Toda njih je predvsem zanimalo, kdaj se bo to zgodilo. Jezus jim ni odgovoril. Poudaril je, da konec “ne bo takoj” (v. 9) in da se bodo “pred vsem tem” (v. 12) zgodile še druge stvari. Priporoča jim, naj se ne pustijo preslepiti ali bolje rečeno zapeljati prevarantom. Obstajata dve vrsti lažnih prerokov: tisti, ki se pretvarjajo, da prihajajo v Jezusovem imenu, rekoč: “Jaz sem tisti”, in tisti, ki trdijo, da je čas blizu, da je dan že znan (v. 8).
Tudi vojne in teroristični napadi niso začetek konca. Prav tako tudi preganjanja kristjanov ne. Vse to se dogaja, vendar to ni znamenje konca.
Kristjani smo poklicani, da se upodobimo po Kristusu, ki so ga mnogi zavračali in preganjali. Jezus sam je povedal, da bodo tudi njegove učence preganjali tako kot njega (Jn 15,20)
Čas življenja na svetu ja čas preizkušenj, ki pa niso nujno v obliki preganjanja. Sv. Terezija Deteta Jezusa je osemnajst mesecev trpela Božjo odsotnost, ko je zbolela. Podobno tudi mnogi kristjani pred nami in tudi v današnjem času. To je čas očiščevanja naše vere, upanja in ljubezni. To je povsem normalno. Kakor se zlato preizkuša v ognju, tako se tudi naše zaupanje v Božjo ljubezen, usmiljenje, odpuščanje in zvestobo obljubam prečiščuje skozi različne stiske in težave.
Preizkušnje nam omogočajo čas, ko se lahko popolnoma zaupamo troedinemu Bogu in izkustveno spoznamo, da nam zadostuje on sam. Če imamo njega oz. če smo z njim eno kot mladika s trto, nas nič ne more odtrgati od njega (Jn 15). To je modrost, ki nam jo Jezus obljublja in s katero je Štefan zmedel svoje nasprotnike (Apd 6,10). Sposobnost, da bomo našli vedno prave misli in besede, nam je zagotovljena.
Radikalno sledenje Kristusu pomeni tudi preseganje krvnih odnosov, tistih, za katere smo pogosto prepričani, da so najbolj varni. Obstaja namreč vedno tveganje, da ostanemo sami, tako kot Jezus v svojem trpljenju. Toda tako kot on tudi mi ne bomo ostali sami, saj bo on skupaj z Očetom in Svetim Duhom vedno z nami, še več, v nas. Božje varstvo nam je vedno zagotovljeno. Potrebno je samo vztrajati v zaupanju do konca. Končna zmaga je gotova: Božje kraljestvo bo vzpostavljeno.
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Hvala ti, Jezus Kristus, ki nam vedno znova daješ zagotovilo, da smo varni s teboj tudi v največjih nevarnosti, saj nas ti ne boš zapustil, kot tudi tebe ni zapustil Oče v tvojem strašnem trpljenju in smrti. Hvala ti, da smo lahko to okušali tudi v tej molitvi.
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak