Lectio divina nedeljskega evangelijaLectio divina nedeljskega evangelija

1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Gospod, prosim te za dar pogleda, ki vidi, kar vidiš ti, da lahko živimo odnose, navdahnjene s tvojo ljubeznijo. Gospod, naj ti dopustim, da me ljubiš in da ljubiš druge po meni.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Luku 14,25-33

25 Z njim so potovale velike množice. Obrnil se je in jim rekel: 26 »Če kdo pride k meni in ne sovraži svojega očeta, matere, žene, otrok, bratov, sester in celo svojega življenja, ne more biti moj učenec. 27 Kdor ne nosi svojega križa in ne hodi za menoj, ne more biti moj učenec. 28 Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, prej ne séde in ne preračuna stroškov, ali ima dovolj, da ga dokonča? 29 Sicer se lahko zgodi, da postavi temelj, zidave pa ne more dokončati; in vsi, ki bi to videli, bi se mu začeli posmehovati 30 in bi govorili: ›Ta človek je začel zidati, pa ni mogel dokončati.‹ 31 Ali: kateri kralj, ki gre na vojsko proti drugemu kralju, ne bo prej sédel in se posvetoval, ali se more z deset tisoč možmi postaviti po robu njemu, ki prihaja nadenj z dvajset tisoči? 32 Če se ne more, pošlje poslanstvo, ko je oni še daleč, in sprašuje, kakšni so pogoji za mir. 33 Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec.«

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Ko poskušam poslušati sebe, je drugače, kot ko poskušam poslušati Boga. Kako je, ko poslušam Boga?

− Kateri odnos želim še posebej izročiti Bogu, da bo v njem on na prvem mestu?

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo

Jezus nam pravi, da moramo ‘sovražiti’ člane svoje družine in celo sebe (Lk 14,26). Kaj to pomeni? V svetopisemskih časih je izraz ‘sovražiti’ pogosto pomenil ‘imeti manj rad’. Jezus je uporabil močne besede, da bi jasno povedal, kako nič ne sme imeti prednosti ali prvega mesta pred Bogom. Bog, naš nebeški Oče, nas je ustvaril po svoji podobi in sličnosti, da bi bili njegovi ljubljeni sinovi in hčere. Postavil nas je na prvo mesto v svoji ljubezni in skrbi za naše dobro in srečo. Daje in omogoča nam vse. Dal nam je tudi svojega edinorojenega Sina, da smo bili po njem odrešeni. Naša ljubezen do njega je odgovor na njegovo izjemno ljubezen in dobroto do nas. Resnična ljubezen pa je zahtevna, kajti za ljubljenega je pripravljena dati vse.

Jezus se v svoji ljubezni do Očeta in nas ni ustavil pred trpljenjem in smrtjo na križu. Njegova ljubezen nam je omogočila, da smo tudi mi lahko deležni njegove zmage nad zlom, grehom in smrtjo, in novega življenja v njegovem Duhu. Toda če želimo biti deležni njegove slave in zmage, smo poklicani, da tudi mi »vzamemo svoj križ in hodimo za njim«. Pripravljeni naj bomo odpovedati se vsemu, kar nam preprečuje, da bi mogli živeti vse odnose na njegov način, v njegovi usmiljeni ljubezni. Noben odnos nam ne sme tega preprečevati, tudi če so to družinski člani, tudi če smo mi sami.

Da bi bolj ponazoril, kaj to pomeni, je povedal dve priliki o graditelju stolpa in kralju na vojnem pohodu (Lk 14,28-32). Tako graditelj kot kralj sta tvegala resno izgubo, če ne bi skrbno vnaprej načrtovala in se prepričala, da bosta lahko dokončala, kar sta začela. V kulturi sramu in časti se ljudje želijo za vsako ceno izogniti posmehu svoje skupnosti, če jim ni uspelo dokončati naloge, ki so jo resno začeli. Ta dvojni sklop prilik se ujema z navodili iz starozavezne knjige Pregovorov: »Z modrostjo se gradi hiša« in »s pametnim vodenjem lahko vodiš vojno«, da si zagotoviš zmago (Prg 24,3-6).

Če cenimo nekaj, kar ima veliko vrednost, in želimo to imeti, je naravno, da se vprašamo, koliko nas bo to stalo, preden se zavežemo, da se bomo tega lotili. Jezus je bil povsem iskren in ni varčeval z besedami, ko je svojim učencem povedal, da ima to, da so njegovi učenci, tudi svojo ceno. Stalo jih bo vse njihovo življenje in vse, kar imajo. V zameno pa prejmejo novo življenje in zaklad Božjega kraljestva.

Jezus Kristus ne pušča prostora za kompromise ali popuščanje. Ali mu svoje življenje v celoti izročimo in mu ga damo na razpolago ali pa ga obdržimo zase. Osvobodil nas je, da lahko izberemo, komu bomo služili v tem življenju in v prihodnjem veku − Božjemu kraljestvu svetlobe, resnice in dobrote ali Satanovemu kraljestvu teme, laži in prevare. Nevtralnih strani ni − smo za Božje kraljestvo ali proti njemu.

Božja ljubezen nas spodbuja, da izberemo, kdo ali kaj bo v našem življenju na prvem mestu. Postavljanje katerega koli odnosa ali katere koli lastnine nad Boga je ena izmed oblik malikovanja. Jezus izzove svoje učence, naj preverijo, koga in kaj ljubijo na prvem mestu. Hitro so lahko tukaj različni odnosi ali pa uspeh, moč ali slava, denar ali droge. Izbira je naša − komu bomo služili in komu bomo sledili. Poti, ki nam jo ponuja Jezus Kristus, ali poti skušnjavca, očeta laži. Gre za izbiro med življenjem in smrtjo, resnico in lažjo, dobroto in zlom. Če se odločimo za Jezusa Kristusa in mu zaupamo, nam bo omogočil pot, ki vodi v polnost življenja na tem svetu in v večnosti.

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Gospod, ti mi kažeš, da se s strahom ne konča vse. Tvoja ljubezen premaga vse in v njej lahko živimo odnose ljubezni. Hvala ti, Bog Ljubezen, da nam podarjaš sestre in brate!

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak