Pogosto se spomnim besed svojega prijatelja: »Najdi si čas za počitek, preden ti bodo rekli ‘Počivaj v miru!’« Prav tako mi ostaja v spominu misel zdravnika: »Na pokopališču so mnogi, ki so bili prepričani, da so nenadomestljivi.«
Verjetno nimam samo jaz težav, da bi si našel dovolj počitka vsak dan, enkrat na teden in v poletnem času. To je verjetno vsesplošna težava mnogih, saj smo vsi vpeti v različne obveznosti, za katere se zdi, da je vedno premalo narejenega in da je treba še to in to obvezno narediti. To je morda tudi težava vas, zakonci. Poglejmo skupaj, zakaj je pomemben počitek in zakaj je prav, da se naučimo počivati.
Pojdite sami zase
Evangelist Marko poroča, kako je Jezus učence, ki so se veseli vrnili s svojega misijonskega poslanstva, poslal počivat: »’Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!’ Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj.« (Mr 6,31-32)
Jezus se je gotovo veselil vsega, kar so doživeli njegovi učenci, toda njihovo pozornost usmeri predvsem na počitek. Na ta način jim želi pomagati, da bi se zavedali svoje telesne in duševne utrujenosti ter potrebnosti telesnega in duševnega počitka. Hkrati jih opozori na nevarnost ujetosti v aktivizem, pri katerem so najpomembnejši rezultati, ki jih kdo doseže, in občutek, da so absolutni protagonisti in da je vse odvisno od njih. Da bi se ne ujeli v to past, je dobro, da se zavestno ustavimo in se umaknemo v samoto.
Ni dovolj le odklop
Papež Frančišek poudarja, da ni dovolj, da se človek »odklopi«, temveč da je prav »resnično počivati«, se vrniti »k bistvu stvari: ustaviti se, ostati v molku, moliti, da ne bi iz norosti dela prešli v norost sprostitve. Jezus ni zanemarjal potreb množice, ampak se je vsak dan pred vsem drugim umaknil v molitev, v tišino, v bližino z Očetom.«
Bistvo počitka, h kateremu vaju Jezus vabi, je torej čas, ko se ustavita in na različne načine obnovita svoj odnos s troedinim Bogom ter v Njem s seboj, z zakoncem, z otroki in z vsemi, s katerimi sta povezana na različne načine.
Z Jezusom je vsako breme lažje
V Matejevem evangeliju (11,28-30) beremo, kako Jezus obljublja počitek vsem, ki pridejo k njemu: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.«
Obljubljeni počitek moreta najti le ob Njem, z Njim in v Njem. Seveda je on že v vama po zakramentu krsta in na poseben način z vama po zakramentu zakona. Njegova navzočnost se poživlja z vsakim obhajanjem svete maše in molitve, ko sta zavestno z Njim.
Ko sta z Njim osebno povezana in ga sprejmeta v svoje vsakdanje življenje in situacije, ki vaju utrujajo in obtežujejo, pride tolažba in življenjska radost, ki jo more le On podariti. Vajino vsakdanje delo ne bo več »davek«, temveč prostovoljno sodelovanje z Bogom in njegovo ljubeznijo, ki se želi na ta način udejanjati po vama. Seveda vaju ne osvobodi težav z delom ter vsakdanjimi obveznostmi v družini, temveč vaju okrepi, odstrani hromečo zaskrbljenost ali nenehen strah ter nosi z vama težo vsakdanjega življenja. Na ta način postaneta z Njim vsako delo in breme lažje. Zavestno mu dopustita, da sme biti v vajinem srcu in ga čistiti (Mr 7,14-23), saj iz njega prihaja vajin odnos do troedinega Boga, sebe, drugih, stvari in tudi do dela. In počitek v Kristusovem Duhu vama želi omogočiti prav to.
Počitek vaju naredi manj dramatična
Premalo počitka vaju naredi živčna, manj čuteča, spoštljiva in ljubeča. Če sta utrujena, pod stresom, preobremenjena ali nenehno zaposlena, ne delata usluge drug drugemu. To vama onemogoča, da bi bila drug drugemu zakonec, ki zmore biti zakoncu opora, dar, razlog veselja. Oba potrebujeta tudi odmor in to ne le petnajstminutnega ali kratkega dremeža čez dan. Če si vzameta dovolj časa za počitek, ki ga potrebuje vsak v skladu s svojim telesom, duševnostjo in duhovnostjo, in poskrbita za svoje telo, dušo in duha, bosta lahko drug drugemu in vsem drugim tisto, kar si res želita in sta tudi zmožna, če sta spočita.
Počitek razkriva vajino zaupanje v Boga
Psalm 127,1-2 pravi: »Če Gospod ne zgradi hiše [ali odnosa ali doma ali projekta ali podjetja], se zaman trudijo tisti, ki jo gradijo; če Gospod ne varuje mesta [ali česar koli, kar vaju skrbi ali zaradi česar izgubljata spanec ali pa sta živčna], stražar zaman bedi. Zaman je, da zgodaj vstajate, pozno odhajate, da jeste kruh bolečega dela, kajti On daje svojemu ljubljenemu tudi v spanju.«
Ko spoštujeta Boga in ritem življenja, ki ga je položil v vsakega izmed vaju in vse stvarstvo, bosta lahko tudi sama nazorno videla, kako se Bog zavzema in konkretno skrbi za vaju. To, da si vzameta čas za spanje in različne oblike počitka, je znamenje zaupanja v Boga in zavedanja, da je vse Božji zastonjski dar. Ni vse odvisno zgolj od vaju. Nista Bog in vama ni potrebno biti. Povabljena sta, da sta njegova sogovornika in sodelavca. Lahko naredita tisto, kar lahko, drugo pa prepustita Njemu.
Seveda je tudi spanje toliko bolj počitek, kolikor bolj vstopata vanj z Njim po branju Božje besede, ozaveščanju Božje navzočnosti v vama in med vama, molitvi zahvale, kesanja, izročitve ali kakšne druge oblike molitve, ki vama pomaga, da z Njim zaključita dan in se povsem izročita v Njegove ljubeče »objem«.
Še nekaj praktičnih načinov za počitek
Živeti pomeni gibati se, biti na poti, slediti notranjemu glasu, navdihom, Božjemu klicu. Telo ne more biti zdravo in prav delovati, če nima te možnosti. Brez gibanja se ne more prav sprostiti in tudi ne spočiti. Seveda pa je dobro, da se vsakdo giba v soglasju z lastnim telesom in ritmom življenja oziroma ritmom, ki ga daje Bog, v katerem živi, se giblje in je (Apd 17,28). Izbirajta gibanje (sprehod, hoja, tek, plavanje, ples, razgibavanje ipd.), v katerem sta lahko zavestna združena z Bogom in drug z drugim ter se še globlje zavesta, kako zelo sta obdarovana.
Mnogim je počitek tudi kontemplacija lepote ob različnih umetnostnih delih poezije, glasbe, literature, gledališča, baleta, opere, arhitekture itd. Ob tem se nasitita in spočijeta duša in duh, kar pa pozitivno vpliva tudi na telo. Podoben učinek ima za nekatere petje ali igranje instrumenta.
Nekaterim je v počitek tudi srečanje s tistimi, ki jih imajo radi in so v različnih prijateljskih odnosih. To ugotavlja tudi psalmist: »Glejte, kako dobro in kako prijetno je, če bratje složno prebivajo skupaj!« (Ps 133,1)
Več časa porabita za pripravo obrokov in zavestno uživanje. Pustita se obdarovati z Božjo ljubeznijo in bližino tudi preko tega.
Obhajanje nedelje. S skupnim obhajanjem zahvalne evharistične daritve postajata vedno bolj eno v Kristusovem Duhu ljubezni, usmiljenja in odpuščanja in povezana s svojimi dragimi in z vsemi drugimi brati in sestrami v Kristusu. Nedelja naj bo res čas uživanja v Božjih darovih, ki sta jih bila deležna preko tedna, sprostitve telesa, duše in duha v navzočnosti troedinega Bogam po vama in vajinih dragih, v objemu njegove neizmerne ljubezni.
Želim vama, da bi si v tem času dopustov in počitnic dopustila, da na novo ovrednotita čudoviti dar počitka in se podata na pot učenja, kako počivati, da bosta vedno bolj postajala drug drugemu tisto, kar sta si obljubila na poročni dan. Naj vama bo dano obilo modrosti in ustvarjalnosti Svetega Duha.
p. Ivan Platovnjak DJ
Ljubljana, 1. julij 2022