Kristjani verujemo v troedinega Boga, ki je Ljubezen, ki ni zaprta sama vase, temveč je živ in darujoč odnos ljubezni med Očetom in Sinom in Svetim Duhom.
Že od vsega začetka so se kristjani spraševali, kako na čim bolj konkreten način opisati troedinega Boga in odnos ljubezni med tremi Božjimi osebami. Ko so zgodnji cerkveni očetje opazovali ples ljudi na svatbi, ki se imenuje perichoresis, so rekli: »Takšna je Trojica.« Pri tem plesu gre za harmoničen niz gibov, ki se prelijejo v odnos, v katerem sta prisotna vzajemno dajanje in sprejemanje. Ta harmoničen odnos se imenuje ljubezen in prav to je tisto, za kar gre pri Trojici.
Grški ples perichoresis
Pri grškem plesu perichoresis namreč ne plešeta dva plesalca, ampak vsaj trije. Začnejo se vrteti v krogu in se prepletajo v tem zelo lepem gibalnem vzorcu. Nato se vrtijo vedno hitreje in hitreje in hitreje. Pri tem ves čas ostajajo v popolnem ritmu in sinhronizirani drug z drugim. Sčasoma plešejo tako hitro (in hkrati tako lahkotno), da se nam ob pogledu nanje zdi, da so le še zamegljeni. Njihove individualne identitete so del večjega plesa.
Perichoresis je tako ples ljubezni, ljubezni med Očetom in Sinom in Svetim Duhom ter vsakim človekom, ki sprejme povabilo in vstopi v ta ples ljubezni. Cerkveni očetje so naše odrešenje razumeli kot odgovor na povabilo na ples troedinega Boga. Kdor sprejme povabilo na ta ples ljubezni in zavestno vstopi vanj, je odrešen.
S krstom smo vstopili v ples Ljubezni troedinega Boga
Po zakramentu krsta smo bili vsi ljudje sprejeti v ples ljubezni troedinega Boga, ples vseh plesov, ki se ne bo nikoli končal, saj je njegovo bistvo Ljubezen, ki nikoli ne mine. A to je bil šele začetek božjega plesnega tečaja. Še vedno in prav vsak dan znova smo povabljeni, da se božjemu vabilu odzovemo in se, predvsem po zgledu svete Trojice, vanj čim bolj zavestno vključimo. Da smo na pravi poti, bomo spoznavali po medsebojnih odnosih z našimi bližnjimi. Le moj/tvoj pogled na določene stvari in dogodke bo sčasoma izginjal, počasi bova vstopala v božji odrešenjski načrt za najin zakon oziroma naše druge odnose.
Kristjani verujemo, da je Jezus je popoln plesni partner za vsakega človeka. Na vsakem koraku, ki ga človek naredi, ga Kristus skrbno vodi skozi ples življenja; na spolzkih plesiščih ga vodi tako, da plesalec ne pade. Če vidi, da bi se človek lahko zaletel v drugega plesalca, ga usmeri drugam. Kristus ve za vsak božji korak, zato pozna in načrtuje potek zakonskega/družinskega/prijateljskega plesa. Če se nam naš ples kdaj zdi utrujajoč ali premalo vznemirljiv, se lahko zgodi, da ga poskušamo voditi mi in ga pripraviti do tega, da bi šel On po naši poti. A takrat navadno ne sledimo več božjemu plesnemu tečaju, pač pa le človeškemu. Sčasoma spoznavamo, da le tedaj, ko se Jezusu Kristusu iz trenutka v trenutek, iz dneva v dan predajamo in mu dovolimo, da nas pelje tja, kamor želi, tudi najboljše naučimo življenjskega plesa, saj nas vodi po poti svojega Duha!
Bistvo krščanskega življenja je torej ples z Jezusom skupaj z Očetom in Svetim Duhom. Seveda se ta ples ne nanaša samo na Jezusa in nas. Vsi ljudje smo povabljeni v ta ples ljubezni troedinega Boga.
Pričevanje o dragocenosti plesa
V ta ples ljubezni sta vidva, kot zakonca, še na poseben način povabljena. Kako to konkretno zgleda, vama lahko pojasni pričevanje zakonskega para Urše in Blaža:
»Ob premišljevanju, kako se Svetemu Duhu bolj ali manj prepuščava, nama je prišla misel na podobnost s plesom v najinem življenju …
Ko sem Uršo nagovarjal, da bi postala moja punca, ni bila navdušena. Uspel sem jo nagovoriti, da sva skupaj začela hoditi na plesne vaje in tam sva se dobro počutila v družbi drug drugega. Govorica telesa je odprla pot, da sva bila vedno bolj prepričana v smiselnost najine zveze. Kot se je izrazil (besedni) umetnik: “Beseda pove samo en del, najslabši. Čim manj govorim, tem jasneje se razodevam. Ples je še nad glasbo.”
Ob plesu sva na drugačen način začutila bližino. Čeprav nisem voditeljski tip, sem najine plesne začetke dokaj uspešno vodil. Morda sem znal zaznati tudi njen vzgib. Še vedno sicer velja, da je dober ples odvisen od dobrega plesalca, ki zna sam voditi plesalko. Podobno tudi drži, da je življenje uspešneža odvisno od njegove lastne samozavesti. Je pa tudi res, da moja razpoložljivost za Svetega Duha, pa tudi moja zasidranost v njem omogoča samozavest in razpoložljivost za partnerja. Dobro je, da iz Uršinega pogleda ali kakšnega drugega notranjega občutka začutim impulz, pričakovanje. Če ga pravočasno in pravilno začutim, lahko izpeljeva naslednji korak, ki naju še bolj povezuje. Pomembno je, kako znam prisluhniti navdihom Svetega Duha.
Po poroki sva ohranila navado, da si dokaj redno privoščiva nekaj plesnih korakov. Tudi danes ples doživljava kot uresničitev hrepenenja drug po drugem. Plesne figure so ena od možnosti, ki se jih lahko drživa. Vendar pa je svoboda plesa na poseben način podoba najine duhovne povezanosti. Čeprav se v samem življenju zavedava moči (in nemoči) besed, se vedno globje začutiva prav v pozornem sledenju, (ob)čutenju drug drugega. Predvsem sledenju vzgibom, ki jih uspeva zaznati pri drugem. Če sva sposobna prisluhniti drug drugemu, je lahko najino življenje, podobno kot ples, harmonija, zbližanje, zlitje najinih teles in duha.«
Dragocenost plesnega tečaja
Vabim vaju, da si vzameta čas in skupaj s sozakoncem poiščete tisto, kar vaju bo čimbolj povezal. Morda je lahko to tudi plesni tečaj ali kaj podobnega povezanega s plesom. Verjamem, da vam bo lahko v pomoč, kot ste lahko prebrali v pričevanju in razmišljanju o našem Bogu, ki si srčno želi, da bi vstopili v njegov ples večne ljubezni. Sprejmite povabilo in okušajte, kako čudovito je, če boste plesali svoje skupno življenje v Njem.
p. Ivan Platovnjak DJ
29. 6. 2022