Draga zakonca, apostol Pavel vaju vabi: »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se.« (Fil 4,4) Povabim vaju, da si skupaj ogledamo, kako se lahko to veselje udejanji v vajinem odnosu, v zakonu in družini.
(Najprej si vzemita nekaj minut časa in ozavestita vsak pri sebi: kako udejanjam veselje v najinem odnosu in družini ter kaj je zame najpomembnejše pri praznovanju oz. kaj zame pomeni praznovati. Nato pa delita drug z drugim svoje izkušnje o tem, poglede, razumevanja.)
Praznovanja v luči Božje besede
V Stari zavezi Jahve naroča Izraelcem, naj praznujejo njegovo in svojo soboto kot njegov praznik (2 Mz 12,14; 31,14; 3 Mz 19,30; 23,32.39.41; 26,2). »Praznuj za Gospoda, svojega Boga, na kraju, ki ga izbere GOSPOD, kajti Gospod, tvoj Bog, te bo blagoslovil pri vsem tvojem pridelku in pri vsem delu tvojih rok; bodi zares vesel!« (5 Mz 16,15).
Srčika praznovanja je torej veselje pred Gospodom, mojim Bogom (3 Mz 23,40). Česa naj se veselita? Predvsem tega, da smeta biti drug drugemu mož in žena. Torej je veselje med vama položeno pred Boga, saj se zavedata, da vama je dal možnost, da sta se rodila in vama kot Stvarnik in Oče omogoča rodovitno življenje in da sta lahko dar drug drugemu.
Praznovanje je tudi čas, ko vama je dana možnost, da se doživljata in sprejemata takšna, kot vaju je Bog ustvaril. Dopustiti in videti Očetov ljubeči pogled na sebi, pomeni tudi svojega sozakonca sprejemati v tej luči. »Moj mož/moja žena je zame najbolj dragoceno bitje. Njegova/njena lepota in dobrota presega vsako moje pričakovanje!« si bosta lahko vedno znova priznavala. Ta vajin pogled drug na drugega, ki ga želi vsako praznovanje prenoviti in poglobiti, bo tako postal izvor vedno novega veselja. (Pri vstopanju v pogled Boga Očeta nate in sozakonca vama je lahko v pomoč vodena molitev, ki je posneta na YouTube, in njeno besedilo.)
Očetov pogled na vaju je zapisan v njegovem ljubezenskem pismu, kot lahko imenujemo Sveto pismo. Še posebej v evangelijih lahko na zelo konkreten način spoznavata ljubezen Boga Očeta. Pri molitvi ob Božji besedi bosta vsakič znova izkušala, koliko mu pomenita, kako neskončno vaju spoštuje in kako sta mu dragocena. To vama tudi nenehno izkazuje! Najbolj pa si to lahko izkazujeta vidva med seboj – z ljubečo in spoštljivo povezanostjo drug do drugega in s tem tudi do nebeškega Očeta.
Praznovanje nedelje
Vsak teden vama je podarjena nedelja, ki je za vsakega kristjana tedensko obhajanje bistva velike noči, tj. veselje nad vstajenjem Jezusa Kristusa, nad njegovo zmago nad smrtjo, nad zlom in grehom ter nad začetkom novega življenja v Kristusu (2 Kor 5,7). Nedelja je tudi dan spomina na krst, ko sta postala kristjana in sta bila vključena v veliko družino bratov in sester v Kristusu (Kol 2,12; Rim 6,4-6).
Dobro se je zavedati, da na poti svojega zakramentalnega zakonskega življenja nikoli nista sama. Imata brate in sestre, ki vama želijo biti opora. Z obhajanjem svete maše vsako nedeljo izpovedujeta, kako se zavedata svojega dostojanstva, da smeta kot Božja otroka pristopati k Bogu Očetu in se skupaj s svojimi brati in sestrami veseliti povezanosti v veri, upanju in ljubezni. Po evharistični daritvi (ko lahko na oltar tudi vidva polagata po kruhu in vinu svoje uspehe in neuspehe, radosti in stiske; svoje prošnje in zahvale …) skupaj z drugimi postajata vedno bolj podobna Kristusu in okrepljena po njegovi besedi in telesu (obhajilu) za življenje po njegovi zapovedi: »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.« (Jn 13,34)
Zaradi teh razlogov in še mnogih drugih je nedelja dan veselja, ko se vsi kristjani Bogu zahvaljujemo, da nas je po svojem Sinu in njegovem vstajenju prerodil za živo upanje – upanje, ki nikoli ne mine. Nedelja je torej praznični dan, ki vama omogoča, da skupaj z drugimi postajata »človek upanja«, kar vama ne more nihče vzeti.
Nedelja in različni prazniki kot priložnosti za praznovanje
Če želimo, da postanejo nedelje in različni prazniki res priložnost za praznovanje, moramo tudi sami kaj narediti. Najprej je potrebno upočasniti vsakdanji tempo življenja in urediti skupne prostore tako, da se bosta dobro počutila, vidva in vajina družina. K praznovanju spada tudi dobra in okusna hrana ter tudi čas za pogovor, počitek, igro, gibanje itd.
Praznovanje nedelje ne pomeni samo tega, da se vzdržita dela, temveč da ustvarita prostor, ki bo vsakemu izmed vaju omogočil umiritev in spokojnost. Naj bo vajin cilj ustvariti nedeljo kot predokus nebes. Za vstop v nebesa se pripravljata že sedaj, ko se postopoma vadita v praznovanju. Naj se vsako nedeljo zgodi čudež – postanita eno v ljubezni in spoštovanju. To bo med vama pregnalo razne napetosti, zamere, jezo … Vajina obraza bosta zažarela, saj bosta dala pri obhajanju nedeljske maše prostor vstalemu Kristusu, njegovi odpuščajoči in usmiljeni ljubezni ter veselju zmage nad zlom, grehom in smrtjo. V vama in med vama bo nastal prostor za veselje, po katerem hrepenita vidva in vsi ob vama.
(Vzemita si nekaj časa in si med seboj delita, kaj vaju je pri tem branju nagovorilo, kakšne misli so se vama porodile, na kaj bi želela biti v svojem odnosu in družini bolj pozorna, kaj je tisto, kar bi želela uresničiti v naslednjem tednu.)
Ljubezen je iznajdljiva. Bodita tudi vidva iznajdljiva v praznovanju. Prisluhnita drug drugemu in željam svoje družine. Gotovo bosta odkrila najrazličnejše možnosti, da bodo vajine/vaše nedelje in praznični dnevi postali resnični prazniki ljubezni in spoštovanja ter življenja in veselja v polnosti.
p. Ivan Platovnjak DJ
28. 6.2022