Lectio divina nedeljskega evangelijaLectio divina evangelija nedelje Svete Trojice

1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Oče in Sin in Sveti Duh so eno in sporočajo eno – da smo ljubljeni in smo del te ljubezni. Meni je to nedoumljivo, Duh pa me vabi, da to sprejmem in dopustim. Gospod, nakloni mi to milost in zasij svojo Ljubezen skozi mene na druge.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Janezu 16,12-15

12 Še veliko vam imam povedati, a zdaj ne morete nositi. 13 Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. 14 On bo mene poveličal, ker bo iz mojega jemal in vam oznanjal. 15 Vse, kar ima Oče, je moje, zato sem vam rekel: Iz mojega jemlje in vam bo oznanjal.«

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Sveti Duh mi prinaša resnico – resnico ljubezni. Kje mi kaže svojo ljubezen?

− Božja ljubezen me vsega objame in me drži, podobno kot voda, ko sem v njej. Če si predstavljam, da skočim v to vodo Ljubezni, kako mi je, ko sem v vodi? Kakšna je ta voda?

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo

Jezus je izrekel trditev, ki jo lahko izreče samo Bog, saj pozna vse stvari − sedanjost in preteklost, pa tudi prihodnost. Ne trdi le, da govori resnico, ampak sam sebe imenuje vir resnice, ko razglaša, da je pot, resnica in življenje (Jn 14,6).

V tem evangeljskem odlomku obljublja, da bo svojim učencem poslal Duha resnice, ki jih bo vodil pri razumevanju vsega, kar je prišel povedat in storit! Njegova naloga je, da razkrije, kaj je resnica. Z darom in delovanjem Svetega Duha, ki razsvetljuje naša srca in um, moremo doumeti vse, kar je učil in delal, tudi skrivnost troedinega Boga – Očeta in Sina in Svetega Duha.

Judje so Boga razumeli kot Stvarnika in Očeta vsega, kar je ustvaril (5 Mz 32,6). Sebe, Izrael (obljubljeni sin in njegovi dediči) pa kot Božjega prvorojenca (2 Mz 4,22).

Jezus razkrije resnično naravo Boga Očeta v do takrat neslišanem pomenu. Bog je večni Oče po odnosu do svojega večnega in edinorojenega Sina, ki je vzajemno Sin samo v odnosu do svojega Očeta (Mt 11,27). Tudi Sveti Duh je neločljivo povezan z Očetom in Sinom. Vse tri Božje osebe imajo isto Božjo naravo in so med seboj neločljivo povezane. Ko gledamo Jezusa Kristusa, gledamo in vidimo tudi Očeta in Svetega Duha (Jn 14).

Poslanstvo Jezusa in Svetega Duha je isto − razodeti Božjo slavo in jo deliti z nami, tako da nas združuje v skupnost ljubezni z Očetom in Sinom in Svetim Duhom. Zato svojim učencem pravi, da bo Duh razodeval slavo Očeta in Sina ter govoril, kar je resnično. Pred svojim pasijonom je razodel Svetega Duha kot »Parakleta« (Tolažnika) in Pomočnika, ki bo z njimi, da jih bo učil in vodil “v vso resnico” (Jn 14,17.26; 16,13). Končni cilj, namen, zaradi katerega nas je Bog ustvaril, je vstop vsega človeštva in stvarstva v popolno edinost Svete Trojice. S krstom smo že vstopili v Jezusov sinovski odnos z Očetom v Svetem Duhu in bili poklicani v življenje Svete Trojice tukaj na zemlji v veri in po smrti v večnem življenju.

Klement Aleksandrijski (150-215), zgodnji cerkveni oče in učitelj v katehetski šoli v Aleksandriji, je zapisal: “Kakšna osupljiva skrivnost! Obstaja en Oče vesolja, en Logos (Beseda) vesolja in tudi en Sveti Duh, povsod eden in isti; obstaja tudi ena devica, ki je postala mati, in to je ‘Cerkev’.”

Sveti Duh je tisti, ki nam razodeva Očeta in Sina ter nam daje dar vere, da spoznamo in razumemo resnico Božje besede. Po Svetem Duhu oznanjamo svojo vero v odrešujočo smrt in vstajenje Jezusa Kristusa do njegovega drugega prihoda. Po njem je v naše srce izlita Božja ljubezen (Rim 5,5), da zmoremo v njej in po njej ljubiti vse na Kristusov in Očetov način. Po njem lahko tudi vidimo vse ljudi in stvari na njun način ter z njima gradimo že na tej zemlji Božje kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru, ki se bo v polnosti uresničilo ob Jezusovem drugem prihodu.

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Hvala, Modrost, da igrivo vstopaš v moje življenje in mi prinašaš resnico, ljubezen, da bi lahko odprl vrata tebi in tako dovolil, da prosevaš skozi mene tudi na druge.

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak