1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Sveti Duh nam je poslan, da nas uči vsega in spomni vsega. Vedno znova prihaja k nam, nam odpira vrata, da bi našo hišo napolnil z milino, svežino, polnostjo življenja. Gospod, bodi moj tolažnik in izvir navdiha, miru, veselja, ljubezni.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Janezu 14,15-16.23-26
15 »Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi; 16 jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: 23 Jezus je odgovoril in mu rekel: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. 24 Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal. 25 To sem vam povedal med tem, ko še ostajam pri vas. 26 Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal.
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
− Za kaj se želim zahvaliti Svetemu Duhu v teh dneh?
− Kristus je že preoblikoval vse, tudi moje rane. V katero rano ga želim povabiti?
− Če zaživim svežino in polnost življenja, v katero me vabi Sveti Duh, kam lahko ta veter nese moja jadra?
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo
Po smrti in vstajenju je Jezus dal svojim učencem dar Svetega Duha. Dihnil je vanje in jim rekel: “Sprejmite Svetega Duha! (Jn 20,22) Vedel je, da bodo njegovi učenci potrebovali njegovo moč, da bodo lahko opravljali zaupano jim poslanstvo.
Tako kot je Bog vdihnil življenje v Adama, tako je dar Svetega Duha podelitev »novega življenja« za njegovo izvoljeno ljudstvo. S tem darom se začne novo stvarjenje. Bog nas ponovno ustvarja v svojo slavo.
Evangeliji nam povedo, da je bil Jezus napolnjen s Svetim Duhom, ko je bil krščen v reki Jordan: »In Janez je izpričal: ‘Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim.'” (Jn 1,32; Mr 1,8; Mt 3,11) “Jezus se je vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi …« (Lk 4,1) »Jezus se je v môči Duha vrnil v Galilejo in glas o njem se je razširil po vsej okolici.« (Lk 4,14)
Tako kot je bil Jezus na začetku svoje službe maziljen s Svetim Duhom, so tudi učenci potrebovali njegovo maziljenje, da so lahko opravljali poslanstvo, ki jim ga je zaupal.
Sveti Duh je dan tudi vsem nam, ki smo krščeni v Jezusa Kristusa, da bi nam omogočil živeti nov način življenja − življenje v ljubezni, veselju, miru in pravičnosti (Rim 14,17). Naše srce napolnjuje z Božjo ljubeznijo (Rim 5,7) ter nam daje moč in pogum, ki ju potrebujemo, da bi živeli kot vere polni Kristusovi učenci. Duh nam pomaga v naši šibkosti (Rim 8,26) in nam omogoča, da rastemo v duhovni svobodi − svobodi od dvomov, strahu in suženjstva naših neobvladljivih želja (2 Kor 3,17; Rim 8,21). Duh nas poučuje o Božjih poteh in nas vodi, da živimo v skladu z Božjo voljo. Vliva nam zaupanje, da lahko Boga resnično imenujemo Oče. Podeljuje nam polnost blagoslovov na tem in onem svetu. Omogoča nam videti in doumeti resničnosti, ki jih brez njega ne moremo biti deležni. Po njem lahko že zdaj v ogledalu vere kontempliramo obljubljene stvari, ki jih bomo nekoč uživali.
Pri sveti birmi smo bili potrjeni v Svetem Duhu. Dobili smo zagotovilo, da je gotovo v nas. Ali se zavedamo, kako ga pravzaprav »žalostimo«, ker ne moremo verjeti, da je v nas? Prestavljajmo si, kako bi se počutili, če bi nam nekdo, ki nas je povabil v svojo hišo, potem ko smo že vstopili, nenehno govoril »pridite, pridite« in bi nas sploh ne opazil.
Vedimo, da navzočnost Svetega Duha ni odvisna od naših občutkov. On je v nas in želi v nas delovati. Želi, da smo tudi mi z njim in mu dopustimo, da sme biti dejavno navzoč v vsem, kar smo in imamo. Zato je naša prošnja, da pride, pravzaprav dovoljenje, da sme na svoj način delovati v nas in po nas. To dovoljenje mu dajemo na poseben način tudi tako, da se vsak dan znova zahvaljujemo za to njegovo navzočnost v nas in drugih ter ga slavimo in poveličujemo. S tem izpovedujemo vero vanj in se odpiramo njegovi dejavni navzočnosti v globinah srca, v naši skriti kamrici, v vseh naših čutenjih, čutih, željah, mislih, besedah in dejanjih.
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Gospod, ti moj odgovor na tvoj tihi glas spremeniš v močan veter, v čudovite stvari, ki jih narediš zame in za vse okoli mene. Kako veličastna so tvoja dela, Tolažnik in Vir ljubezni, miru, veselja in pravičnosti!
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak