1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Gospod, ti veš, da je dovolj, da te ljubimo in se držimo tvoje besede. Da smo svetilke, ki sijemo tvojo luč, ostalo pa boš naredil ti. Gospod, naj bom tvoja luč.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Janezu 14,23-29
23 Jezus je odgovoril in mu rekel: »Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. 24 Kdor me ne ljubi, se ne drži mojih besed; in beseda, ki jo slišite, ni moja, ampak od Očeta, ki me je poslal.
25 To sem vam povedal med tem, ko še ostajam pri vas. 26 Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, on vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. 27 Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši. 28 Slišali ste, da sem vam rekel: ›Odhajam in pridem k vam.‹ Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene. 29 In zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi.
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
− Kako je v preteklih dneh Sveti Duh deloval po meni? Zahvalim se mu, da sem lahko bil njegovo orodje.
− Kako lahko zaživim ali poživim ljubezen, navdahnjeno po Jezusovi ljubezni, v enem od občestev, ki jim pripadam?
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo
Jezus pravi, da če ga ljubimo, se držimo njegove besede. Skupaj z Očetom bosta prišla k nam in bosta imela v nas svoj dom.
V začetku vsake duhovne izkušnje je vedno gibanje. Naredimo majhen korak naprej in se bo vse harmonično premaknilo. In korak, ki ga je treba narediti, je samo eden: ljubiti. Kaj to v resnici pomeni? Ljubezen za nas pomeni želeti drug drugemu dobro, biti skupaj, sprejemati odločitve, da bi gradili prihodnost, darovati sebe … Ljubiti Jezusa pa ni isto. Ljubiti ga pomeni delati, kot je delal on, ne umikati se pred bolečino, smrtjo … Prav v tej ljubezni beseda postane vsakdanji kruh in življenje postane nebo zaradi Očetove prisotnosti.
Če ni ljubezni, so posledice katastrofalne. Jezusove besede je mogoče upoštevati le, če je v srcu ljubezen, sicer ostanejo nesmiselni predlogi. Besede prihajajo iz Očetovega srca, ki vsakemu od nas predlaga, da bi mu bil podoben. V življenju ne gre samo za to, da bi delali dobro. Treba je biti človek, biti sin/hči, brat/sestra, biti podoben Tistemu, ki se nikoli ne preneha popolnoma podarjati.
Spominjati se je delovanje Svetega Duha (v. 26). Ko svojo preteklost vidimo kot nekaj, kar je za vedno izgubljeno, in prihodnost kot nekaj, kar nam grozi, da nam bo vzelo že danes veselje, nas lahko samo Sveti Duh spomni na Jezusovo veselo vest, na njegove obljube. Samo on nas lahko spomni njegovih besed o polnosti življenja, na katere zelo hitro pozabimo in se jih ne spomnimo takrat, ko bi jih najbolj potrebovali.
Mir, ki nam ga daje vstali Kristus (v. 27), ni odsotnost sporov, vedrina življenja, zdravje …, ampak odsotnost tesnobe pred tem, kar se bo zgodilo. Gospod nam ne zagotavlja blagostanja, ampak polnost sinovstva/hčerinstva v ljubečem sledenju njegovim načrtom, ki so dobri za nas. Mir bomo imeli, ko se bomo naučili zaupati v to, kar Oče izbere za nas po svojem Sinu v Svetem Duhu.
Če bi učenci Jezusa ljubili (v. 28), bi se veselili tega, da odhaja k Očetu. Želel jim je povedati: Ker mislite nase, ste žalostni, ker odhajam … To je egoistična ljubezen, ker ne mislijo nanj, temveč nase. Ljubezen, za katero prosi, je ljubezen, ki se zna veseliti, ker bo drugi srečen. Tako ljubezen, ki je zmožna ne misliti nase kot na središče vesolja, ampak kot na prostor, v katerem se počutimo odprte za dajanje in zmožne prejemati: ne v zameno, ampak kot “učinek” prejetega daru. Razširjeno srce širi meje in vse ovire časa in prostora izginejo. Živeti v ljubezni je enako živeti v nebesih, živeti v Njem, ki je večna ljubezen.
Jezus je poučil svoje učence (v. 29), ker je vedel, da bodo ostali zmedeni in da bodo počasni pri razumevanju. Njegove besede ne izginejo, ampak ostanejo kot njegova prisotnost v svetu, zaklad razumevanja v veri. Omogočajo srečanje z njim in njegovim Očetom, ki je vedno in za vselej naklonjen človeku.
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Hvala, Sveti Duh, da nas spominjaš na Božjo besedo, na obljube, na že izkazano ljubezen, in nas tako učiš zaupanja v Očetovo voljo.
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak