Lectio divina nedeljskega evangelijalectio divina nedeljskega evangelija

1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Bog, naš Oče, težko pridemo k tebi, ker je naše poznavanje tebe nepopolno. V svoji nevednosti smo si te predstavljali kot našega sovražnika; napačno smo mislili, da uživaš v kaznovanju naših grehov, in nespametno smo si te predstavljali kot tirana nad človeškim življenjem. Toda odkar je Jezus prišel med nas, je pokazal, da si ljubeč, da si na naši strani proti vsemu, kar zavira življenje, in da je bil naš odpor do tebe neutemeljen. Zato prihajamo k tebi in te prosimo, da nam odpustiš preteklo nevednost, saj želimo vedno bolj spoznavati tebe in tvojo odpuščajočo ljubezen po Jezusu Kristusu, našem Gospodu. (Molitev svetega Avguština)

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Janezu 8,1-11

1 Jezus pa je krenil proti Oljski gori. 2 Zgodaj zjutraj se je spet napotil v tempelj. Vse ljudstvo je prihajalo k njemu, on pa je sédel in jih učil. 3 Pismouki in farizeji so tedaj pripeljali ženo, ki so jo zalotili pri prešuštvovanju. Postavili so jo v sredo 4 in mu rekli: »Učitelj, tole ženo smo zasačili v prešuštvovanju. 5 Mojzes nam je v postavi ukazal take kamnati. Kaj pa ti praviš?« 6 To so govorili, ker so ga preizkušali, da bi ga mogli tožiti. Jezus se je sklonil in s prstom pisal po tleh. 7 Ko pa so ga kar naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« 8 Nato se je spet sklonil in pisal po tleh. 9 Ko so to slišali, so drug za drugim odhajali, od najstarejših dalje. In ostal je sam in žena v sredi. 10 Jezus se je vzravnal in ji rekel: »Kje so, žena? Te ni nihče obsodil?« 11 Rekla je: »Nihče, Gospod.« In Jezus ji je dejal: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in odslej ne gréši več!«

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Sveti Duh nam daje milost, da se vsak dan lahko spremenimo. Za katero spremembo pri sebi ga želim še posebej prositi?

− Gospod nas vabi, da gremo v odnosih dlje in globlje od kamnitih tal pravil. V katerem odnosu bi me lahko podprla Jezusova mehkoba?

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo

Troedini Bog nam nikoli ne odreče svoje milosti. Njegova neomajna ljubezen in usmiljenje sta vsak dan nova (Raz 3,22-23). Z darom in milostjo Svetega Duha se lahko spremenimo in postanemo novi v Kristusu. On nas lahko osvobodi naših neukrotljivih želja in strasti.

Evangeliji pogosto opisujejo, kako se je moral Jezus soočiti z nepravičnimi obtožbami farizejev, pismoukov in velikih duhovnikov. Ti so bili razburjeni zaradi njegovega učenja in so ga želeli na vsak način diskreditirati. Želeli so ga ne le utišati, ampak se ga znebiti zaradi njegove trditve, da govori z Božjo avtoriteto.

Ko se je pojavila moralna dilema ali težko pravno vprašanje, je bilo za Jude značilno, da so se obrnili na rabina, da bi ta sprejel odločitev. Pismouki in farizeji so k Jezusu pripeljali žensko, ki so jo ujeli pri prešuštvu. Janez piše, da so hoteli Jezusa »preizkusiti«, da bi »imeli kakšno obtožbo proti njemu« (Jn 8,6).

Judovska zakonodaja je prešuštvo obravnavala kot hudo kaznivo dejanje, saj je kršilo Božjo odredbo in uničevalo stabilnost zakonske zveze in družinskega življenja. Bil je eden od treh najhujših grehov, ki se je kaznoval s smrtjo. Če bi Jezus rekel, da je treba žensko pomilostiti, bi ga obtožili, da je prekršil Mojzesovo zakonodajo. Če bi rekel, da je treba žensko kamnati, bi izgubil ugled usmiljenega prijatelja grešnikov.

Jezus naredi nekaj povsem nepričakovanega − začne pisati v pesek. Beseda za “pisanje”, ki je uporabljena v evangeljskem besedilu, ima dobesedni pomen “zapisati zapis proti komu” (za podoben primer glej Job 13,26). Morda je Jezus zapisoval seznam grehov obtožencev, ki so stali pred njim. Obrne se na svoje tožnike in jim izzivalno pravi nekako tako: “Naprej, kamenjajte jo! Toda tisti, ki je brez greha, naj prvi vrže kamen.” Jezus Kristus prepušča zadevo njihovi lastni vesti.

Ko prešuštnica ostane sama z Jezusom, ji izrazi usmiljenje, toda hkrati jo odločno pozove, naj ne greši več. Pismouki so jo želeli obsoditi, Jezus pa ji je želel odpustiti ter grešnico ozdraviti in ji dati novo možnost. Njegovo dejanje je vključevalo izbiro − ali se bo vrnila na svojo prejšnjo pot greha in smrti ali pa bo sprejela Božjo ponudbo odpuščanja, obnove in novega življenja v njegovem kraljestvu miru, pravičnosti in ljubezni. Podaril ji je odpuščanje in nov začetek življenja.

Božja milost nam omogoča, da se soočimo s svojim grehom, kakršen je, ter se s skesanim srcem in hvaležnim duhom za Božje usmiljenje in odpuščanje obrnemo k Bogu Očetu.

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Gospod Jezus Kristus, ti mi vsak dan daješ možnost, da se moje srce iz trdega kamna spreminja v mehkobo – to zmore samo tvoja Ljubezen. In tako omogočaš, da v odnosih živim občestvo. Hvala ti za to neskončno milost.

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak