1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Gospod nam daje največje bogastvo – odnos z nami. V tem odnosu imamo vse. Zato nas Gospod vabi v bližino, kjer se odnos lahko gradi. Z nami je, ko spoznamo, da smo zgrešili; sprejme nas, ko se vrnemo skesani. Vsakič znova nam priteče nasproti, ker komaj čaka, da smo skupaj! Gospod, naj me tvoja Ljubezen vodi, da spoznam, kdaj grem mimo tebe ali stran od tebe, in naj me navdahne, da se odločim spet priti k tebi.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Luku 15,1-3.11-32
1 Približevali so se mu vsi cestninarji in grešniki, da bi ga poslušali. 2 Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema grešnike in jé z njimi.« 3 Tedaj jim je povedal tole priliko:
11 In rekel je: »Neki človek je imel dva sina. 12 Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje. 13 Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. 14 Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. 15 Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. 16 Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. 17 Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. 18 Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. 19 Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹ 20 In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. 21 Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹ 22 Oče pa je naročil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! 23 Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! 24 Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti.
25 Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. 26 Poklical je enega izmed služabnikov in ga vprašal: ›Kaj je to?‹ 27 Ta mu je rekel: ›Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj.‹ 28 Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal. 29 On pa je očetu odgovoril: ›Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. 30 Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami uničil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.‹ 31 On pa je rekel: ›Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje. 32 Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.‹«
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
− Opazujem držo očeta v priliki. Kje se me njegova drža dotakne?
− Oba sinova sta odšla iz odnosa z očetom – eden je hotel vse sam, drugi je videl samo gospodarja. Če dopustim Očetu bližino, kaj mi podarja?
− Ključen je trenutek, ko se sin sooči s seboj in spozna, da je odnos edino, kar je imel. Čemu se v takem trenutku lahko odprem?
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo
Evangelist Luka rad poudarja Učiteljevo usmiljenje do grešnikov in nam predstavlja prizore odpuščanja (Lk 7,36-50; 23,39-43). Lahko rečemo, da je Jezus utelešenje usmiljene Božje navzočnosti med nami (Lk 6,36). Luka se osredotoča na podobo Boga, ki je bila razodeta že v Stari zavezi (Raz 34, 6), a se zdi, da so jo pismouki in farizeji žal prezrli in poudarjali podobo Boga, ki kaznuje potomce grešnikov (2 Mz 34,7). Farizeji in pismouki so se prav tako hvalili, da so v Božjih očeh pravični, ker ne kršijo postave. Jezus pa je v svojem nauku in s svojimi dejanji kritiziral takšno držo. On, “pravični” (1 Pet 3,18), “sprejema grešnike in je z njimi” (Lk 15,2).
Pomislimo na priliko o cestninarju, ki gre domov iz templja opravičen, v nasprotju s farizejem, ki se je hvalil pred Bogom, medtem ko je obsojal svoje bližnje (Lk 18,9-14). Jezus nam pokaže, da je Božji način razmišljanja in delovanja povsem drugačen od našega. Bog je drugačen in njegova popolnost se razodeva v usmiljenju in odpuščanju grehov (Oz 11,8-9).
Evangeljski odlomek je del niza treh prilik o usmiljenju in ima preambulo, ki nas vodi k razmišljanju o “vseh cestninarjih in grešnikih”, ki so pristopili k Jezusu, da bi ga poslušali (Lk 15,1). Ti se zrcalijo v drži mlajšega sina, ki se opogumi in začne razmišljati o svojem stanju ter premišljevati, kaj je izgubil, ko je zapustil očetovo hišo (Lk 15,7-20).
Zanimiva je uporaba glagola “poslušati”, ki spominja na prizor z Marijo, Martino sestro, “ki je sedla k Gospodovim nogam in ga poslušala, ko je govoril” (Lk 10,39); ali na veliko množico ljudi, “ki so ga prišli poslušat” (Lk 6,18). Jezus svojih sorodnikov ne priznava po krvnem sorodstvu ampak po njihovi drži poslušanja (Lk 8,21). Marija, Jezusova mati, je pohvaljena zaradi kontemplativne drže poslušanja − vse je »shranila v svojem srcu” (Lk 2,19.51).
Usmiljenje sočutnega očeta (Lk 15,20) je v nasprotju s strogim odnosom starejšega sina, ki svojega brata ne želi sprejeti kot takega (Lk 15,30). V tem lahko vidimo odnos pismoukov in farizejev, ki so godrnjali nad Jezusom, ker je sprejemal grešnike in z njimi jedel (Lk 19,1-10). To jim je preprečevalo, da bi poslušali Besedo in jo slišali.
Nasprotje med bratoma je zelo nagovarjajoče. Mlajši brat spozna svojo bedo in krivdo ter se vrne domov, priznavajoč svojo grešnost (Lk 15,18-19.21). Starejši brat zavzame arogantno držo ne le do svojega brata, ampak tudi do svojega očeta! Je povsem drugačen od njega (Lk 15,20.28). Oče je podoba Boga Očeta, ki je poln usmiljenja in nas vabi k spreobrnjenju, k vrnitvi k njemu (Jer 3,12-14).
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Hvala ti, dobri in milostljivi Oče, vir brezmejne Ljubezni, da mi vsakič, ko pridem k tebi, prirediš praznovanje, se radostiš bližine z mano in me navdajaš z upanjem, da v odnosu s teboj lahko grem po poti, ki mi jo kažeš.
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak