1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Gospod nas popelje na goro, v tihoto, da nehamo izumljati besede in raje poslušamo Besedo. Tako nam ne bo potrebno več spati, da bo Bog lahko delal. Gospod, naj v postnem času poslušam tvojo Besedo, da bom lahko zaznal tvoja velika dela.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Luku 9,28-36
28 Nekako osem dni po teh besedah je vzel s seboj Petra, Janeza in Jakoba in šel na goro molit. 29 Medtem ko je molil, se je videz njegovega obličja spremenil in njegova oblačila so belo sijala. 30 In glej, dva moža sta se pogovarjala z njim; bila sta Mojzes in Elija. 31 Prikazala sta se v veličastvu in govorila o njegovem izhodu, ki ga bo dopolnil v Jeruzalemu. 32 Petra in ona dva, ki sta bila z njim, pa je premagal spanec. Ko so se zdramili, so videli njegovo veličastvo in ona dva moža, ki sta stala ob njem. 33 In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj govori. 34 Medtem ko je to govoril, pa se je naredil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza. 35 Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!« 36 In ko se je ta glas zaslišal, je bil Jezus sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli.
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
− »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!« Kaj mi šepeta Božji glas v tem evangeliju?
− Kje sem v zadnjih dneh prepoznal Božjo navzočnost, velika Božja dela?
− Kako lahko v tem postnem času redno stopam na goro, v tihoto, da poslušam Sina?
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo
Jezus je večkrat prišel v konflikt z ljudmi ter verskimi in civilnimi oblastmi svojega časa (Lk 4,28-29; 5,21-20; 6,2-11; 7,30.39; 8,37; 9,9). Vedel je, da mu dolgo ne bodo dovolili delati to, kar je počel. Tudi oznanjevanje kraljestva ni bilo dopustno. Moral bi se umakniti ali pa ga bo doletela smrt! Drugih možnosti ni bilo. Jezus se ni umaknil. Zato se je na obzorju pojavila gotovost smrti na križu (Lk 9,22). V tem težkem trenutku se je odpravil na goro, da bi molil in v molitvi našel moč, da ne bi izgubil smisla za svoje poslanstvo (Mr 1,35).
Takoj, ko je začel moliti, se je njegov obraz spremenil, njegova oblačila pa so postala bela in sijoča. To je bila slava Mesije, kot so si ga učenci predstavljali.
V istem veličastnem stanju sta se pojavila Mojzes in Elija, ki sta predstavljala starozavezno postavo in preroke in tako potrdila, da je resnično slavni Mesija, obljubljen v Stari zavezi in pričakovan s strani vsega ljudstva. Poleg tega pa sta tudi potrdila, da vodi pot do slave preko trpljenja in smrti. S tem sta razbila vladavino lažne ideje o mesiji, ki je bila vizija slavnega in nacionalističnega Mesija.
Ko gre za vprašanje križa, pa naj bo to na gori spremenjenja ali na Oljski gori (Lk 22,45), so učenci spali! Raje imajo slavo kot križ! O križu neradi govorijo ali slišijo. Na gori so želeli narediti vse, da bi podaljšali trenutek slave. Želeli so postaviti tri šotore. Medtem ko je Peter govoril, ne da bi vedel, kaj govori, se je z višine spustil oblak in jih prekril s svojo senco. Ob tem so se učenci prestrašili.
Oblak je simbol Božje navzočnosti. Spremljal je Jude na njihovem potovanju skozi puščavo (4 Mz 10,11-12). Ko se je Jezus povzpel v nebesa, ga je prekril oblak in ga niso več videli (Apd 1,9).
Iz oblaka so zaslišali glas: “To je moj Sin, izvoljenec, poslušajte ga.” Z enakim stavkom je prerok Izaija oznanil Mesijo − služabnika (Iz 42,1). Najprej Mojzes in Elija, potem pa je še Bog sam predstavil Jezusa kot Mesijo, Služabnika, ki bo prek križa prišel v slavo. Glas se je končal z zadnjim opominom: “Poslušajte ga!” Mojzes in Elija sta izginila pred njim in ostal je le še Jezus. To pomeni, da bo odslej samo on razlagal Sveto pismo in Božjo voljo. On je Božja beseda za učence: “Poslušajte ga!”
Učencem je izkustvo spremenjenja pomagalo premagati krizo, ki jo je v njih povzročila Jezusova napoved trpljenja in križa . Skupnostim je pomagalo poglobiti vero v Jezusa, Božjega Sina, ki je razodel Očeta in postal nov ključ za razlago postave in prerokov. Spremenjenje je tudi danes v pomoč pri premagovanju krize, ki jo povzročata križ in trpljenje sedanjega časa. Trije speči učenci so odsev vseh nas. Očetov glas je namenjen nam, tako kot je bil njim: “Ta je moj Sin, izvoljenec, poslušajte ga!”
V našem življenju so trenutki, ko je trpljenje takšno, da že pomislimo: “Bog me je zapustil! Ni več z menoj!” Potem pa nenadoma spoznamo, da nas ni nikoli zapustil, ampak da smo imeli zavezane oči in se nismo zavedali njegove navzočnosti. Takrat se vse spremeni in preoblikuje. To je spremenjenje! To se dogaja vsak dan v našem življenju.
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Gospod, hvala za vsak obisk gore, ko mi pešajo moči, da sprejemam križ. Tam mi pokažeš, kako velike reči delaš in mi napojiš pogled, da lahko ta pogled ohranjam tudi, ko pridem v dolino. Če pešam in prelomim zavezo s teboj, pa me milostno čakaš, da spet pridem – ker me ves čas ljubiš. Hvala za vsakodnevno spremenjenje!
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak