Lectio divina nedeljskega evangelijaDuhovnost

1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen, kot je nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Če odgovore iščemo v sedanjosti, če nam pogled ostaja usmerjen v dolino, ostajamo prazni, sužnji čutnega doživljanja. Naš pašnik postane suha puščava. Pozabimo na cilj − nebeško kraljestvo. Gospod se namreč lahko razodeva tudi v puščavi. V njej lahko najdemo blagre. Vstali Kristus, naj gledam tebe, ki prinašaš upanje blagrov, tudi ko so krivice. Naj ostajam blizu tebe, tudi ko se zdi, da sem v puščavi, saj mi ti edini daješ vodo življenja.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Počasi začnem prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Luku 6,17.20-26

17 Potem je šel z njimi dol in se ustavil na ravnem kraju. Ob njem je bila velika množica njegovih učencev in silno veliko ljudstva iz vse Judeje in Jeruzalema ter iz tirskega in sidónskega primorja.

20 Jezus se je ozrl po svojih učencih in govoril: »Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo. 21 Blagor vam, ki ste zdaj lačni, kajti nasičeni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, kajti smejali se boste. 22 Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, izobčili in sramotili ter vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega! 23 Razveselite se tisti dan in poskočite od sreče, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Prav tako so namreč njihovi očetje ravnali s preroki. 24 A gorje vam, bogataši, kajti svojo tolažbo že imate. 25 Gorje vam, ki ste zdaj siti, kajti lačni boste. Gorje vam, ki se zdaj smejete, kajti žalovali in jokali boste. 26 Gorje vam, kadar bodo vsi ljudje lepo govorili o vas, kajti prav tako so njihovi očetje delali z lažnimi preroki!«

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Kakšna je pokrajina moje notranjosti v tem času? Kdo jo napaja? Kakšne sadove daje?

− Zahvalim se Gospodu za milosti zadnjih dni. Potem ga prosim še za odpuščanje za trenutke, ko sem spregledal priložnosti za milost blagrov.

− Če gledam Gospoda, ki vse obrne v priložnosti, da se razodene Božja ljubezen, katere nove korake lahko naredim?

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, sicer pa nadaljujem z osebno molitvijo

Jezus je uprl oči v svoje učence in rekel: “Blagor vam, ki ste ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo!” Ta prvi blagoslov opredeljuje družbeno kategorijo Jezusovih učencev. Oni so revni! Jezus jamči zanje: Vaše je nebeško kraljestvo! To ni obljuba, ki se nanaša na prihodnost. Glagol je v sedanjosti. Kraljestvo je že njihovo. Čeprav so revni, so že srečni. Kraljestvo ni doba prihodnosti. Že obstaja sredi revnih.

V Matejevem evangeliju Jezus pojasni pomen in pravi: “Blagor ubogim v duhu!” (Mt 5,3) Ubogi so tisti, ki imajo njegovega duha, kajti obstajajo tudi ubogi, ki imajo duha in miselnost bogatih. Njegovi učenci so revni in imajo miselnost revnih. Tudi oni, tako kot on, nočejo kopičiti, ampak sprejemajo svojo revščino in se, tako kot on, borijo za pravičnejše skupno življenje, v katerem bosta vladala bratski duh in delitev dobrin brez diskriminacije.

V drugem in tretjem blagru Jezus pravi: »Blagor vam, ki ste zdaj lačni, kajti nasičeni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, kajti smejali se boste.« Prvi je v sedanjosti, drugi v prihodnosti. To, kar zdaj živimo in trpimo, ni dokončno. Dokončno bo kraljestvo, ki ga danes gradimo z močjo Jezusovega Duha. Njegova gradnja predpostavlja trpljenje in preganjanje, a nekaj je gotovo: bo prišlo in “najedli se boste in se smejali”! Kraljestvo je hkrati sedanja in prihodnja resničnost. Četrti blagor, ki ga posreduje Luka, se nanaša na prihodnost. Z njim poudari, da bo ta kmalu prišla in da so na pravi poti, kajti doživljajo sramotenje in preganjanje.

Po štirih blagrih sledijo štiri grožnje bogatašem, tistim, ki so siti, se smejijo ali pa jih vsi hvalijo. Pred Jezusom so samo revni in bolni ljudje, ki so prišli z vseh strani (Lk 6,17.19), a pred njimi pravi: “Gorje vam, ki ste bogati!” Ko Luka posreduje te njegove besede, misli na skupnosti svojega časa proti koncu prvega stoletja. Jezus jih ostro in neposredno kritizira, ker je obstajala diskriminacija revnih. Naslednji dve grožnji kažeta, da zanj revščina ni nič usodnega, še manj pa je sad predsodkov, temveč sad nepravičnega bogatenja drugih. Četrta grožnja pa se nanaša na Jude, torej na sinove tistih, ki so v preteklosti hvalili lažne preroke. Luka pri navajanju teh besed misli na nekatere spreobrnjene Jude iz njegovega časa, ki so izkoristili svoj ugled in avtoriteto, da bi kritizirali odprtost do poganov (Apd 15,1.5).

Jezus torej razglasi za blažene tiste, ki so ubogi, ki jokajo, ki so lačni in preganjani. Za nesrečne pa bogate in tiste, ki se smejijo, so zadovoljni ali jih vsi hvalijo. Seveda je potrebno to razumeti celostno, v duhu vseh evangelijev. Zato to ne pomeni, da Bog ljubi le trpečega, žalostnega in revnega človeka. Tudi ne, da ne moremo biti njegovi učenci in deležni blagrov, če se radi smejimo in smo zadovoljni s svojim življenje, če nismo revni, lačni in preganjani. Če bi tako razumeli njegove blagre in gorja, bi jih ne v njegovem Duhu. Prosimo Svetega Duha, naj nam pomaga prav razumeti njegove besede, saj bomo samo v njegovi moči, poučevanju in vodenju zmogli vstopiti v globino, dojeti veselo vest evangelija in jo zaživeti sredi današnjega sveta in časa.

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Slavim ga, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu, s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Hvala ti, dobri Bog, edini vir dobrega, da vseh odgovorov ne moremo poiskati sami. Tako lahko ostajamo odprti za tebe, ki ponujaš blagre in nas vabiš v kraljestvo ljubezni, da lahko rodimo bogate sadove tudi v suši.

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu do mene in drugih ter o svojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak