Duhovnost zakoncevpraznovanje zakoncev

Draga zakonca, apostol Pavel vaju vedno znova vabi: »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se. Vaša dobrota bodi znana vsem ljudem. Gospod je blizu. Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu« (Flp 4,7).

Kaj to pomeni za vajino duhovnost, za vajin zakon, za vajino družino? Poglejta si najprej, kaj pove o praznovanju Sveto pismo.

Razumevanje praznovanja v luči Božje besede

V Stari zavezi Jahve naroča Izraelcem, naj praznujejo njegovo in svojo soboto kot Gospodov praznik (2 Mz 12,14; 31,14; 3 Mz 19,30; 23,32.39.41; 26,2). »Praznuj za GOSPODA, svojega Boga, na kraju, ki ga izbere GOSPOD, kajti Gospod, tvoj Bog, te bo blagoslovil pri vsem tvojem pridelku in pri vsem delu tvojih rok; bodi zares vesel!« (5 Mz 16,15).

Srčika praznovanja je torej veselje pred Gospodom, svojim Bogom (3 Mz 23,40). Ko gledata Gospoda, doživljata in sprejemata to, kar sta zanj in v njem v resnici. Ko sprejmeta njegov ljubeči in dobrohoten pogled na vaju, vaju lahko to gledanje napolni z veseljem.

Praznovanje je torej vračanje v vajino resnico pred Bogom in v njem. Je zajemanje iz tega, kar pomenita Bogu. Je zajemanje iz njegovega pogleda nanj in iz vsega, kar za vaju dela, se trudi, vama služi.

Praznovanje je torej skupno zavedanje vajine ljubljenosti, dragocenosti in enkratnosti, ki vama jo Bog podarja in kaže v Jezusu Kristusu, po vsem njegovem življenju, delovanju, smrti in vstajenju. Razodeva vama to tudi po zakramentu zakona, ki sta si ga lahko drug drugemu podarila v njem in ga po njegovi milosti smeta živeti vsak dan znova.

Praznovanje je doživljanje pripadnosti Bogu in drug drugemu. Praznovati je mogoče le z drugim in drugimi ter vsem, kar je, kar obstaja. Tudi če je morda vajina vera šibka in še neosebna, vaju Bog praznovanja uči preko ljubezni in spoštovanja, ki vama ju podarja po konkretnih ljudeh v različnih skupnostih, občestvih (zakonska skupina, sorodniki, župnija, zakonske duhovne vaje itd.).

Zahvaljevanje vama daje moč za praznovanje

Zahvala, v kateri izrazita zavedanje, da pripadata Bogu in da sta v njem vedno znova obdarovana, tudi drug po drugem, lahko postane vajina moč za polno življenje. Ko se zavestno zahvalita (tudi če tega ne čutita), se vrneta v njegovo ljubezen, ki je v vama in za vaju. Z njo se spet privežeta na Božjo resnico o vama in vajinem zakonskem življenju: Bog vaju vabi v veselje nad njim in vsem tem, kar vama za vedno podarja. Vabi vaju, da živita iz tega, da sta njegova, njegov sin in hči, po zakramentu zakona pa ponavzočenje Kristusove ljubezni do Cerkve, do vseh kristjanov. Vabi vaju na gostijo, na slavje življenja, ki ga tudi sama pomagata ustvarjati.

Kdaj se lahko učita praznovanja?

Tako, da se že zjutraj, ko se zbudita, zavestno zavesta tega, kako čudovito je, da še živita, da sta še lahko skupaj, da sta lahko še mož in žena drug drugemu, da še lahko drug drugemu izkazujeta ljubezen in spoštovanje … Vsak zase ali skupaj, če je mogoče, se lahko Bogu zahvalita za vse to, kar vama je podarjeno, in ga prosita za blagoslov njegovega gledanja nase, drug na drugega, vsakega družinskega člana, za vse ljudi, ki jih bosta ta dan srečala itd. Tako lahko začneta vsak dan v hvaležnosti in veselju, ki vama ga želi Bog podariti prav preko tega. Priložnosti za učenje praznovanja življenja so lahko tudi vse druge preproste molitve preko dneva (opoldne in zvečer, pred in po obedu, večerni pregled dneva z Božjim pogledom itd.) in vajini medsebojni pogovori. Praznujeta takrat, ko se zahvaljujeta in zavedata, da vama je vsak trenutek podarjen, da sta lahko Božja sogovornika in z njim soustvarjata svoje zakonsko in družinsko življenje.

Nedeljska maša kot šola praznovanja

Na prav posebno močen način se praznovanje uresničuje v obhajanju evharistične zahvalne daritve. Ta je praznik sam. V sveti maši vaju obda, od znotraj oživi in oblikuje Nebeški Oče po Jezusu Kristusu, po katerem vama in vsem zbranim govori: »Jaz sem vaš Oče. Vi ste moji sinovi in hčere. Vi ste si bratje in sestre v mojem Sinu Jezusu. Ponujam vam jed, ki jo potrebujete za življenje v medsebojni ljubezni in spoštovanju. Po njej lahko postajate vedno bolj to, kar ste v resnici in kar si srčno želite postati.«

Sveta maša je praznovanje ljubezni med Očetom in Sinom v Svetem Duhu, v katero sta tudi vidva vključena in iz katere lahko živita svoja zakonsko enost in različnost. Praznujeta, ko se pustita obdarovati od Boga tudi po vama in vseh, ki so se zbrali pri maši. Praznovanje je doživljanje, da v njem zmoreta vse, ker je on resnično z vama, v vaju in vidva v njem.

Nedelja, različni prazniki in dopust kot priložnosti za praznovanje

Ti dnevi so vama podarjeni, da bi mogla živeti v večji in obilnejši meri to, kar se učita v vsakodnevnem zahvaljevanju, ozaveščanju dneva v Bogu, odločanju za dobro in za služenje, sprejemanju obdarovanosti in postajanju dar drug drugemu, pogovoru in medsebojni delitvi vsega dobrega, kar sta doživela, tekmovanju v medsebojnem spoštovanju in ljubezni ter vsakodnevni osebni in skupni molitvi ter branju Božje besede itd.

Da postanejo nedelje in prazniki res priložnost za praznovanje, je treba tudi kaj storiti. Najprej je potrebno upočasniti vsakdanji tempo življenja in urediti skupne prostore tako, da se bosta dobro počutila, vidva in vsa vajina družina. K praznovanju spada tudi dobra in okusna hrana ter tudi čas za igro, gibanje itd. Vsekakor pa je težko resnično praznovati, če v svoje praznovanje ne povabita Boga in skupaj z njim praznujeta v obhajanju evharistije. Ljubezen je iznajdljiva. Bodita tudi vidva iznajdljiva v praznovanju.

Tudi dnevi počitnic in dopustov so lahko dnevi praznovanja, saj nudijo možnost, da se ustavita in postaneta drug drugemu še bolj dar Boga in veselja v njem. Zato izkoristita te dneve v iznajdljivi ljubezni, ki jo po Svetem Duhu izliva Bog Oče v vajini srci. Ne pustita se vznemirjati z množico možnosti, ki bi si jih lahko privoščila, temveč se osredinita v eno, kar je potrebno: da bi lahko drug drugega v Bogu še bolj videla kot največji dar in razlog veselja v Bogu.

Vprašanja za razmislek in pogovor:

Kaj te/vaju je nagovorilo v besedilu?

Kakšne so tvoje/vajine izkušnje praznovanja iz primarnih družin?

Kako želiš/ta vidva praznovati?

Kako sta praznovala do sedaj in kaj lahko naredita, da bo to še bolj navzoče v vajinem zakonu in družini?

Ivan Platovnjak DJ

Ljubljana, 3. 2. 2022

Foto: Canva