Bog naju je ustvaril z globokim hrepenenjem po odnosu. Da bi bila spolnost med nama resnično celovita, ne le fizična, morava biti tudi čustveno povezana. Dopustiti si morava biti »ranljiva«, brez kakršnega koli obrambnega zidu. Drug drugemu si morava upati prepustiti. Žena mora odpreti čustvena vrata in tudi mož mora spustiti svojo obrambo, da bi oba lahko izkusila in doživela takšno vrsto ljubezni, ki jo imava v svoji globini oba rada in po kateri hrepeniva.
Bog je ustvaril ljudi z res globokim hrepenenjem po odnosu. Za zakonce je ljubezensko-spolni odnos pot, v kateri ga spoznavamo in ga lahko spoznamo. Spolna hrepenenja izražajo, koliko si mož in žena želiva biti resnično združena med seboj in z Bogom. Začutiva lahko, da sva resnično in čudovito spoznana. Če se v spolnosti osredotočiva le na fizično združitev, lahko zelo hitro postane plitka in ostaja na površini. Ko združiva fizični odnos s čustvenim in duhovnim, postane nenavadno enkratna, saj zajema vse, kar sva. Zakrament zakona nama omogoča čudovito spolno razmerje, ki je za naju prava duhovna intimnost in ne več samo orgazem.
Kako lahko praktično doživita »duhovno intimnost« med ljubezensko-spolnim odnosom?
1. Če želita doživeti duhovno intimnost, si vzemita čas za goloto.
Ni nujno, da se slečeva samo zato, da bi se ljubila. Lahko si vzameva čas in sva skupaj gola. Drživa drug drugega za roke ali leže drug drugega vzameva v objem ali naročje. Morda si skupaj pripraviva kopel. Tudi moliva lahko skupaj gola. Če si vzameva čas, da se dotikava drug drugega, lahko resnično spoznava in občutiva vsak delček telesa drugega. Pravzaprav sva bolj ranljiva takrat, ko sva gola drug pred drugim kot pa takrat, ko sva gola med spolnim odnosom. Zato si vzemita čas, da se spoznavata, da se celostno začutita!
2. Vzemita si čas za duhovno goloto.
To lahko zveni čudno, vendar molita pred ljubezensko spolnem odnosu, med njim in po njem. Lahko skupaj bereta Visoko pesem ali kakšen psalm (npr. 8; 22;139) ali slavospev ljubezni (1 Kor 13) ali kaj podobnega (npr. Ef 5).
Ko se združiva duhovno, začutiva, kako najini najgloblji globini vleče skupaj. In ko sva skupaj v Svetem Duhu, ki izliva v najini srci ljubezen (Rim 5,5), se želiva povezati globlje. Poskušava torej vedno moliti skupaj, čeprav nama je morda neudobno, nerodno. Besede niso tako pomembne, kot je tisto, kar je v najinih srcih. Ko sva odprta in iskrena drug pred drugim in sva skupaj pred Bogom, sva predana drug drugemu na veliko bolj intenziven način.
3. Glejta se iz oči v oči.
Oči so okna v najino globino, v najglobljo intimnost, v lepoto Svetega Duha, katerega svetišče sva. Včasih morava ugasniti luč, da lahko globlje občutiva tisto, kar očem ni vidno. Večkrat pa se rada zazreva drug drugemu v oči. Čas, ko dejansko vidiva drug drugega in dovoliva drug drugemu, da sva videna, je zelo intimen, še posebej ob vrhuncu hrepenenja po drugem, po podaritvi drug drugemu. Tudi ko zapreta oči, jih ne zaprita v želji, da bi se osredotočila le nase ali pa da bi se skrila ali celo zaprla drug pred drugim.
4. Izrecita si »ljubim te«.
Medtem ko se ljubiva ali takrat, ko sva na vrhuncu, si izrečeva »ljubim te, rad-a te imam«, »čudovit-a si«. V ljubezensko-spolnem odnosu se ne počutiva le dobro, temveč si tudi izražava darujočo se ljubezen. Pokličeva se po imenu. S tem si pokaževa, da še posebej misliva drug na drugega.
5. Bodita prisotna.
Ne dovolita vajinemu umu, da tava v svojih mislih, spominih ipd., čeprav je to pogosto zelo težko. Včasih nisva v celoti prisotna, ker misli begajo v najrazličnejše smeri. Tako tudi med spolnim odnosom ustvarjava v svojih glavah načrte za naprej, družinski urnik ali druge obveznosti. Človeški um se včasih lahko izgubi tudi zato, ker išče drugje razloge za večje vzburjenje. In zato fantazira. To nama prepreči, da bi bila resnično z vsem, kar sva, drug z drugim in drug za drugega.
6. Želja po svojem zakoncu.
Duhovna intimnost med spolnim odnosom je odvisna od želje po najini združitvi. Ta se hrani ves dan. Že takoj, ko se zbudiva, si izrečeva besede poročne obljube. Dan lahko začneva z vprašanjem: »S čim ti lahko danes polepšam dan?« Ves dan se osredotočava na to, kar občudujeva drug pri drugem. Drug o drugem razmišljava in izrekava pozitivne stvari. Preko dneva se večkrat zazreva drugemu v oči, se objameva, poljubiva. Duhovna intimnost ni nekaj, kar se »samo zgodi«. To je sad odnosa, ki ga gojiva.
7. Vzemita si čas za pogovor po spolnem odnosu.
Če se po spolno-ljubezenski združitvi zatopiva vsak v svoj svet, je to za naju izgubljena priložnost. To je sveti čas, čas milosti za poglobitev najinega odnosa, poznavanja in čutenja drug drugega. Vedno, ko si vzameva čas, da deliva drug z drugim vse, česar sva bila deležna, vse, kar sva doživljala in nama je bilo darovano, se še zbližujeva. Lahko se tudi na glas drug pred drugim zahvaljujeva Bogu in ga slaviva.
Urša in Blaž
Vprašanja za razmislek in pogovor
Kaj se me je v besedilu posebej dotaknilo?
Koliko zmorem odprto in iskreno govoriti o doživljanju svoje spolnosti in ljubezensko-spolnega odnosa?
Kaj mi je v sestavku tuje in me morda odbija?
Za kaj bi si še posebej rad prizadeval/a v najinem zakramentalnem zakonskem življenju in v spolnem odnosu?
Literatura
Gregory K. Popcak. 2018. Sveta spolnost – dih jemajoča, vznemirljiva in izpolnjujoča. Ljubljana: Emanuel.
Sheila Wray Gregoire. Https://tolovehonorandvacuum.com.
Ljubljana, 2. 2. 2022