Meditacija ima tri dele: najprej branje, poslušanje, potem premišljevanje in končno molitveni odgovor na slišano in kar se je zgodilo v premišljevanju. Ko končam, naredim še refleksijo.
Uvod
Najprej si določim odlomek iz Svetega pisma. Izberem primeren prostor in molitveno držo, ki me najbolj umirja … Najbolje je, da sedim vzravnano, z obema nogama na tleh in rokami na kolenih … Zaprem ali priprem oči … Nato se zavem prostora, potem pa občutkov v posameznih delih telesa, od glave do stopal … Ko se zavem celotnega telesa in vse sprejmem, postopoma vstopam v zavedanje Božje navzočnosti. Počasi naredim znamenje križa. Z njim izpovem svojo vero v navzočnost troedinega Boga v meni, v drugih in vsem stvarstvu ter izročim svoje telo in vse, kar sem, navzočnosti Očeta po Sina v Svetem Duhu.
Zaključim s prošnjo k Svetemu Duhu, da bi me spominjal, učil in vodil med premišljevanjem Božje besede ter me napolnil z ganjenostjo nad njo. Prosim ga, da se mi bi besede in podobe tega besedila vtisnile globoko v srce, da bi zmogel in znal velikodušno poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in notranje vzgibe in misli, ki se ob tem prebujajo.
Branje, poslušanje
Najprej počasi in le s premikanjem ustnic ali s tihim izgovarjanjem preberem celotni odlomek. Nato odložim Sveto pismo in po spominu ponovim (ali zapišem) besede ali stavke, ki ostajajo v meni. (Če se ničesar ne morem spomniti, odlomek še enkrat ali večkrat preberem, nato pa ponovim /ali si zabeležim, kar se je vtisnilo vame.)
Premišljevanje, meditacija
Najprej ponavljam v mislih ali s premikanjem ustnic (lahko tudi glasno, če sem sam) vsako besedo ali stavek, ki sem si ga zapomnil ali zapisal. Potem ob njih premišljujem: Kdo to govori? Na koga so bile te besede in stavki naslovljeni? Kakšno podobo Boga razodevajo? Kakšno podobo človeka razodevajo? Kako človek odgovarja Bogu? Kaj vse to pomeni zame?
Dopustim, da se odgovori zgodijo v meni. Ne naprezam se, temveč v molku poslušam. Molitveno premišljevanje ni rezultat našega premišljevanja, naprezanja, temveč nam je darovano, kar se zgodi. Povabljen sem, da okušam besedo in njega, ki mi jo govori. Tako bo beseda postala del mene, se bo učlovečila v meni.
Molitveni odgovor
Vse, kar se je zgodilo, delim z Očetom po Kristusu, kakor bi bil z najboljšim prijateljem. Oče, hvaležen sem ti … Oče, uvidel sem … Oče, okusil sem … Oče, žal mi je … Oče, začutil sem … Oče, prosim te … Lahko pa preprosto ostajam v ljubečem molku v njegovi navzočnosti.
Refleksija
Ne gre za sodbo, ali je bila molitev uspešna ali ne, ampak da vidim, kaj se je dogajalo, kako je deloval Božji Duh, kako skušnjave (če so bile), kako sem ob tem ravnal, kakšne težave sem imel, kakšne tolažbe sem doživel itd. Pozoren sem predvsem na svoja občutja/čutenja ter misli in podobe. Kaj me je vodilo k Jezusu/Očetu, kaj pa me je od njiju oddaljevalo, kaj me je zbiralo, kaj raztresalo. To tudi na kratko zapišem.
Ivan Platovnjak DJ
Ljubljana, 2022