1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Jezus Kristus, Kralj Vesoljstva, moj Kralj, nakloni mi, prosim, milost, da ti dopustim, da me preoblikuješ po tebi in boš tako lahko navzoč po meni tam, kjer sem, kjer živim in delujem.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Janezu 18,33-37
33 Tedaj je šel Pilat spet v sodno hišo, poklical Jezusa in mu rekel: »Si ti judovski kralj?« 34 Jezus mu je odgovoril: »Praviš ti to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« 35 Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« 36 Jezus je odgovoril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« 37 Pilat mu je rekel: »Torej si ti vendarle kralj?« Jezus je odgovoril: »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.«
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
˗ Kristus Pilata vabi v dialog, da iz izogibanja življenju in odgovornosti stopi v življenje in zavzame osebni pogled na Kristusa. Kdo je Kristus zame?
˗ Kje Jezus Kristus mene vabi v dialog?
˗ Mi živimo logiko bojevanja, dokazovanja, Jezus pa logiko izgubljanja. In ko izgubi, zmaga – za nas. Kje lahko, v zaupanju v Kristusa, spremenim držo, vedenje, pristop?
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev
V vrsticah tega evangeljskega odlomka izstopa glagol »izročen«. »Izročitev Kristusa« je teološka stvarnost. Ko prebiramo celotno Novo zavezo, vidimo, da je najprej Oče sam izročil Jezusa, svojega Sina, kot dar za vse in za vse čase (Rim 8,32). Vidimo tudi, da se Jezus sam v najintimnejši zedinjenosti z Očetovo voljo izroča, daruje svoje življenje za nas, v dejanju najvišje svobodno podarjene ljubezni (Ef 5,2.25; Jn 10,15.18). Zato je pred vsakim »izročanjem Kristusa« najprej njegovo prostovoljno izročanje v čisti, darujoči se ljubezni za vse človeštvo in stvarstvo. V evangelijih vidimo, kako ga je Juda, izdajalec, izročil višjim duhovnikom (Mt 26,15; Jn 12,4; 18,2.5). Nato ga Judje izročijo Pilatu (Jn 18,30.35), ki predstavlja pogane (Mr 10,33). Nazadnje ga Pilat izroči Judom, da bi ga križali (Jn 19,16).
Ko premišljujemo današnji odlomek, vidimo svojega kralja zvezanega, priklenjenega na verige (Jn 18,12. 24).
Padimo na kolena pred njim, se poklonimo in ga prosimo za pogum, da bi sledili tem dramatičnim, a globokim odlomkom, ki so himna Jezusove ljubezni do nas, njegov do neskončnosti ponavljajoči se »da« za naše odrešenje. Tedaj bomo začeli razumevati, da je sreča za nas skrita tudi v teh Jezusovih vezeh in verigah, v velikem Kralju, v izročenosti Očetu in njegovi volji, udejanjanju njegove neskončne ljubezni in usmiljenja.
Naš kralj je zvezan kralj, izročen, zavržen, preziran. Je kralj, ki je maziljen za boj, v katerem bo na zunaj izgubil. Maziljen je namreč za darovanje, žrtvovanje, da bo zmogel vztrajati v ljubezni in odpuščati tudi v trpljenju, smrti na križu. To je naš Mesija, kralj, čigar prestol je križ, čigar slovesno oblačilo je njegova prelita kri, čigar palača so srca moških in žensk, ubogih in zavrženih kot on, a bogatih in potolaženih z njegovim vstajenjem in večnim življenjem, z njim in Očetom in Svetim Duhom.
“Prišel sem pričevat o resnici,” pravi Jezus in pri tem uporabi zelo močan izraz, ki v grščini vsebuje pomen mučeništva. Priča je mučenec, tisti, ki s svojim življenjem, s svojo krvjo, z vsem, kar je in kar ima, potrjuje resnico, v katero verjame. Jezus pričuje za resnico, ki je Očetova beseda (Jn 17,17), in za to besedo da svoje življenje. Življenje za življenje, beseda za besedo, ljubezen za ljubezen. Jezus je Amen, zvesta in resnična Priča, Začetek Božjega stvarstva (Raz 3,14). V njem je samo “da”, od začetka in za vedno. V tem “da” nam ponuja vso resnico o Očetu, o sebi, o Duhu. V tej resnici, v tej luči iz nas naredi svoje kraljestvo. “Tisti, ki zaupajo vanj, bodo razumeli resnico, tisti, ki so mu zvesti, bodo z njim živeli v ljubezni” (Mdr 3,8-9).
Ostajajmo v Gospodovi bližini, na njegovih prsih, kakor apostol Janez tiste noči. Tako postane naš dih, naš pogled, naš “da”, izrečen Očetu, našim bratom in sestram, pričevanje naše darujoče se ljubezni. Dopustimo mu, da nas preoblikuje po sebi, da bo lahko navzoč po nas tam, kjer smo, kjer živimo in delujemo.
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Ga slavim, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Gospod, zahvaljujem se ti, da v našem življenju udejanjaš neskončno ljubezen in usmiljenje, vsak dan znova, vsakič, ko te izgubim izpred oči in poiščem drugega kralja. Ti pa še vedno vztrajaš, saj si že zmagal zame! O, Kralj Ljubezni in Miru, slava ti!
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak