1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Marija je bila realna in prizemljena žena. Noseča je šla peš daleč, da je pomagala svoji noseči sorodnici. Jezusa je ponesla tudi drugim. In tako je Janez Krstnik lahko zaplesal, ko je zaznal milost Božjega Sina! Tudi mi potrebujemo Marijo v našem vsakdanu, da bomo lažje sprejeli navdihe Svetega Duha. Gospod, naj po zgledu Marije skupaj s Svetim Duhom živim in delujem v neomajnem zaupanju in veri vate ter tako omogočim, da bodo drugi lahko zaplesali od navdušenja, ko bodo zaznali Gospoda.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Luku 1,39-56
39 Tiste dni je Marija vstala in se v naglici odpravila v gričevje, v mesto na Judovem. 40 Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. 41 Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha 42 in je na ves glas vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa! 43 Od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? 44 Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, se je dete v mojem telesu od radosti zganilo. 45 Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!« 46 In Marija je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda 47 in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, 48 kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, 49 kajti velike reči mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto. 50 Njegovo usmiljenje je iz roda v rod nad njimi, ki se ga bojijo. 51 Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca. 52 Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke. 53 Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. 54 Zavzel se je za svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja, 55 kakor je govoril našim očetom: Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke.« 56 Marija je ostala z njo približno tri mesece, potem pa se je vrnila na svoj dom.
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
− Kje sem v zadnjih dneh zaznal prisotnost Božjega Sina in lahko ob tem zaplešem?
− Marija slavospeva ne obrne nase, temveč hvali Boga. Za kaj lahko te dni še posebej hvalim Darovalca in se mu zahvalim?
− Pozoren sem na navdihe Svetega Duha. Kje me vabi, da naredim drugačen, nov korak?
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev
Marija zapusti Nazaret, ki leži na severu Palestine, in se odpravi na jug v približno petdeset kilometrov oddaljeni kraj Ain Karem, nedaleč od Jeruzalema. Fizično gibanje kaže njeno notranjo občutljivost. Ne zapira se vase, da bi zasebno kontemplirala skrivnost Božjega materinstva, ki se uresničuje v njej, ampak jo spodbuja k dobrodelnosti.
Marija gre tja, kjer je nujna potreba po pomoči, in tako pokaže občutljivost in konkretno razpoložljivost. Z njo se v njenem telesu giblje tudi Jezus.
Na prvi pogled se zdi, da gre za prizor, ki je osredotočen na obe ženski. V resnici je za evangelista pomembna Jezusova navzočnost. Takoj, ko Marija stopi v hišo in pozdravi Elizabeto, se nerojeni Janez » zgane, poskoči« v njenem telesu. Luka uporablja poseben grški glagol, ki pomeni “skakanje”. Če bi želeli ga razlagati bolj dobesedno, bi ga lahko prevedli s “plesati”, ki je lahko “poklon” Janeza Jezusu.
Ambrož pravi, da je sv. Janez Krstnik prvi, ki je zaznal milost Božjega Sina. “Elizabeta je prva slišala glas, Janez pa je prvi zaznal milost.” Potrditev te razlage najdemo v samih Elizabetinih besedah, ki ob ponovitvi istega grškega glagola, pravi: “Dete v mojem telesu se je od radosti zganilo.”
Marija ni le prejemnica skrivnostnega načrta, zaradi katerega je blagoslovljena, ampak tudi oseba, ki zna sprejeti Božjo voljo in se je držati. Marija je bitje, ki verjame, ker zaupa preprosti in enostavni besedi oznanila ter se ji podredi s svojim “da”. Želi služiti ljubezni, ki se je sklonila k njej in jo izvolila zase. Elizabeta ji to služenje ljubezni prizna in jo označi za “blagoslovljeno kot mater in kot vernico”. Medtem Janez zazna navzočnost svojega Gospoda ter s tem notranjim gibanjem izraža veselje, ki izvira iz odrešenja, ki ga prinaša Jezus.
Marija v himni Magnificat slavi Boga v vsem in za vse, kar je storil ter dela v njej in v vsakem bitju. Veselje in hvaležnost poveličuje Boga in naredi velikega tistega, ki ga slavi.
Luka vidi v vsem tem dogajanju razodevanje prisotnosti in moči Svetega Duha. Ta je Božji dar za nas. Omogoča nam spoznati in izkusiti Božjo navzočnost in moč njegovega kraljestva. Sveti Duh je način, kako Bog kraljuje v vsakem od nas. Marija je svoje poslanstvo sprejela z brezkompromisno vero in poslušnostjo v moči Duha, ki je prišel nanjo. Skupaj z njim je zmogla delovati z neomajnim zaupanjem, ker je verjela, da bo Bog izpolnil besedo, ki jo je izrekel.
Sveti Duh je vedno pripravljen obnoviti našo vero in upanje v Božje obljube ter nas utrditi v ljubezni do Boga in bližnjega. Kar je naredil v Mariji in po njej, želi tudi v vsakem izmed nas.
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Ga slavim, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Marija, hvala ti za zgled vere, kako sprejeti Svetega Duha, verjeti obljubi in iz tega živeti. Hvala ti, Gospod, da nam daješ zgled konkretne in realne žene, ki je v vsakdanu živela tvojo Ljubezen, donosila Besedo in jo rodila. Gospod, naj s teboj zaplešem!
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak