Lectio divina nedeljskega evangelijalectio divina

1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Bog, ti nam daješ dovolj milosti, da gremo po poti s teboj. Če ti zaupamo, če se upamo vstopiti in videti na nov način, gremo naprej v tvoji ljubezni. In tudi če pademo in gledamo na star način, nas ti prvi iščeš. Gospod, naj slišim tvoj glas, ki me kliče iz skrivališča nemoči, iskanja krivde, izgovorov v nov odnos s teboj. Ti mi podeljuješ milosti, da zmorem. Naj bom tvoja sestra, tvoj brat in živim v zaupanju vate, ki me napajaš z neskončno ljubeznijo. Gospod, prosim, objemi me.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Marku 3,20-35

20 Nato je prišel v hišo. Spet se je zbrala množica, tako da še jesti niso utegnili. 21 Ko so njegovi to izvedeli, so odšli, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da ni priseben. 22 Pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema, so govorili: »Bélcebub ga je obsedel in s poglavarjem demonov izganja demone.« 23 Tedaj jih je poklical k sebi in jim v prispodobah govoril: »Kako more satan izganjati satana? 24 Če je kraljestvo samo proti sebi razdeljeno, takšno kraljestvo ne more obstati. 25 Če je hiša sama proti sebi razdeljena, takšna hiša ne more obstati. 26 Če se torej satan vzdigne sam proti sebi in se razdeli, ne more obstati, ampak je konec z njim. 27 Nihče ne more vdreti v hišo močnega in mu izropati premoženja, če močnega prej ne zveže; šele tedaj bo izropal njegovo hišo. 28 Resnično, povem vam: Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, grehi in kletve, kolikor jih bodo izrekli. 29 Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo dosegel odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremenil.« 30 To je povedal, ker so govorili: »Nečisti duh ga je obsedel.«

31 Tedaj so prišli njegova mati in njegovi bratje. Stali so zunaj, poslali ponj in ga poklicali. 32 Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te želijo.« 33 Odgovoril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« 34 In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! 35 Kdor namreč uresničuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.«

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Kaj sem v zadnjem času naredil na nov način, malce drugače, kot sem bil navajen do sedaj? Svetemu Duhu se zahvalim za navdih.

− Kje stojim zunaj in me Jezus vabi, da stopim noter?

− Gospod me vabi, da vidim onkraj in iz tam črpam moč in pogum. Kje bi potreboval ta pogled onkraj, ker se trenutno čutim nemočnega, šibkega, v krivici, malodušju? Prosim Gospoda, da usmeri moj pogled.

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev

Jezus nas je prišel osvobodit največje nevarnosti − sile zla, ki nas uničuje od znotraj in nas zasužnjuje grehu in Satanu (Jn 8,34). Zlo ni brezosebna sila, ki se pač zgodi. Ima ime in poskuša obvladati vsako srce in dušo na zemlji (1 Pt 5,8-9). Jezus je izjavil, da je prišel strmoglavit moč Satana in njegovega kraljestva (Jn 12,31).

Nekateri judovski voditelji so se ostro odzvali na Jezusova ozdravljenja in izganjanja hudega duha. Nasprotovali so mu z zlonamernim obrekovanjem. Niso mogli razumeti, kje je dobil moč in oblast, da posameznike osvobodi Satanovega vpliva in oblasti. Predvidevali so, da mora biti  povezan z njim. Njegovo moč so pripisovali Satanu in ne Bogu. Jezus pa je trdil, da nobeno kraljestvo, razdeljeno samo v sebi, ne more dolgo obstajati.

Satan nam želi vzeti vero in zaupanje v Boga ter zvestobo njegovim zapovedim. Upornik je in lažnivec. Toda nad nami ima lahko oblast le, če poslušamo njegove laži in se podredimo njegovi volji.

Jezus jasno pove, da na tem svetu ne more biti nihče nevtralen. Mi smo bodisi za Jezusa bodisi proti njemu, za Božje kraljestvo ali proti njemu. Obstajata dve kraljestvi, ki si nasprotujeta – kraljestvo Božje luči ter kraljestvo teme in prevare. Če nismo poslušni Božji besedi, se odpremo moči greha in Satanovega vpliva. Če želimo živeti v resnični svobodi od moči greha in Satana, potem mora našo »hišo« − naš um in srce napolnjevati in voditi Jezus Kristus.

Jezus ve, da bodo njegovi učenci preizkušani, in jim zagotavlja, da jim bo Sveti Duh dal pomoč, ki jo bodo  potrebovali v času stiske. Opozoril pa jih je, da je možno zavrniti Božjo milost zaradi strahopetnosti ali nevernosti in tako se odreči veri.

Jezus govori o bogokletju proti Svetemu Duhu kot o neodpustljivem grehu. O tem je spregovoril, ko so pismouki in farizeji njegove čudeže pripisali hudiču namesto Bogu. Greh je neodpustljiv le, če je kesanje nemogoče. Če nekdo večkrat zapre oči pred Bogom, zapre ušesa pred njegovim glasom in zavrne njegovo besedo, ga sčasoma ne prepozna več. Postane duhovno slep in hudemu pravi dobro, dobremu húdo, temo dela za luč, luč pa za temo (Iz 5,20).

Strah pred takšnim stanjem greha in duhovne slepote pomeni, da človek ni duhovno mrtev in se zaveda potrebe po Božji milosti, usmiljenju in pomoči. Za Božje usmiljenje ni omejitev. Toda kdor noče priznati in obžalovati svojih grehov in prositi Boga za odpuščanje, zavrne Božjo radodarno usmiljenje, odpuščanje, milost in ozdravljenje. Zaradi lastnega ponosa in volje zavrača Boga, zavrača njegovo pomoč ter preobražajočo moč Svetega Duha, da ga lahko ozdravi. Bog daje vedno dovolj milosti in pomoči vsem, ki ga v zaupanju in ponižnosti sprejmejo.

Bistvo krščanstva je več kot le nauk, predpisi in zapovedi. To je v prvi vrsti odnos − odnos ljubezni, usmiljenja in spoštovanja. Bog je kot trojica treh Božjih oseb − Očeta, Sina in Svetega Duha − skupnost ljubezni. Zato je Jezus izzval svoje učence in celo lastne sorodnike, naj spoznajo, da je Bog resnični vir vseh odnosov, ki želi, da bi bili vsi naši odnosi ukoreninjeni v njegovi ljubezni in da jih živimo na njegov način.

Neki mučenec je dejal, da so »kristjanovi edini sorodniki svetniki« − torej tisti, ki so po krstu postali v Kristusu bratje in sestre. Jezus spremeni vrstni red odnosov in pokaže, da resnično sorodstvo ni samo stvar mesa in krvi. Naše posinovljenje spremeni vse odnose in zahteva nov red zvestobe Bogu in njegovemu kraljestvu pravičnosti in miru.

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Ga slavim, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Gospod, ti usmerjaš moj pogled preko navideznega v cilj – tvoje kraljestvo, kjer si mi pripravil mesto. Hvala. Vodiš me, korak za korakom. V vsakemu koraku mi daš dovolj milosti in poguma. Hvala. Naj bom s teboj v odnosu, Gospod, saj komaj čakaš, da me objameš in me napojiš za naslednji korak.

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Pripravila: Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak