1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Gospod, ti si nas ustvaril po svoji podobi – po podobi ljubečih odnosov. Oče, Sin in Sveti Duh ste eno, in tako smo tudi ljudje bitja odnosov. Želiš, da to ljubezen oznanjam. Naj se učim ljubiti te, moj Bog, da bom lahko živel to polnost ljubezni, v katero me ves čas vabiš.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Mateju 28,16-20
16 Enajst učencev se je odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je Jezus naročil. 17 Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili. 18 Jezus je pristopil in jim spregovoril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. 19 Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha 20 in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
− Bog nas usposablja za odnose tako, da nas vedno znova vrača v svoj ljubeči objem. Na katero svoje dejanje lahko pogledamo z Božjo ljubeznijo, ki odpušča?
− Bog želi, da gledamo celoto, ne posamezne delčke, tako kot je on celota. Kje v vsakdanu se lahko odprem in gledam širše, celoto?
− Kam v svoji okolici lahko v teh dneh še bolj zavestno prinesem Svetega Duha − Ljubezen?
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev
Jezus je svojim učencem razkril veliko skrivnost naše vere – neločljivo povezanost treh Božjih oseb: Očeta, Sina in Svetega Duha. Jezusovo poslanstvo je bilo, da nam razodene slavo troedinega Boga in nas združi z Bogom v skupnosti neločljive edinosti in večne ljubezni. Končni cilj in namen, zaradi katerega nas je Bog ustvaril, je vstop Božjih sinov in hčera v popolno edinost Svete Trojice.
Judje so Boga razumeli kot Stvarnika in Očeta vsega, kar je ustvaril (5 Mz 32,6). Izraelski narod je bil zanje Božji prvorojenec (2 Mz 4,22). Jezus razodene Očeta na povsem nov način. Bog je večni Oče po svojem odnosu do edinorojenega Sina, ki pa je Sin samo v odnosu do svojega Očeta (Mt 11,27). Tudi Sveti Duh je neločljivo eno z Očetom in Sinom.
Poslanstvo Jezusa in Svetega Duha je isto. Zato je Jezus rekel svojim učencem, da bo Duh razodel slavo Očeta in Sina in spregovoril o tem, kaj je resnično. Pred svojim trpljenjem ga je razodel kot “Tolažnika” in Pomočnika, ki bo učence učil in vodil “v vso resnico” (Jn 14,17.26; 16,13). Po krstu smo poklicani, da tukaj na zemlji v veri sodelujemo v življenju Svete Trojice in po smrti v večni luči.
Sveti Duh je tisti, ki tudi nam razodeva Očeta in Sina in nam daje dar vere, da spoznamo in razumemo resnico Božje besede. Po njem oznanjamo vero v odrešenjsko smrt in vstajenje Jezusa Kristusa, dokler ne pride spet v večni slavi. Gospod nam daje svojega Duha, da lahko rastemo v Božji modrosti. Zato iščimo modrost, ki prihaja od zgoraj, in v njem voljno poslušajmo Božjo besedo.
Jezusov odhod in vnebohod je bil za učence konec in začetek. Konec njegove fizične navzočnosti pri ljubljenih učencih, hkrati pa nov začetek njegove navzočnosti pri njih. Ko se je Jezus fizično oddaljil od apostolov, niso ostali sami ali nemočni. Obljubil je, da bo vedno z njimi, do konca časa. Zagotovil jim je svojo prisotnost in moč Svetega Duha. moč, ki je premagala greh in smrt. To se je uresničilo na binkoštni praznik (Lk 24,49; Apd 2,1-4). Zdaj, ko je slavljeni in vstali Gospod za večno združen z Očetom, daje svojim učencem moč Svetega Duha.
Naše poslanstvo je oznanjati ljubezen Boga, našega Očeta, ki nas je rešil po svojem Sinu Jezusu Kristusu in nas združuje v svojem Duhu.
Jezusove zadnje besede apostolom kažejo na njegovo odrešenjsko poslanstvo in na njihovo poslanstvo, da bodo njegove priče in bodo oznanjali veselo novico o odrešenju po vsem svetu. Njihova naloga je oznanjati ga vsem narodom. Božja ljubezen in dar odrešenja nista namreč namenjena le nekaterim ali nekemu narodu, ampak vsem, ki ju bodo sprejeli. Evangelij (vesela novica o Jezusu Kristusu) je Božja moč, moč odpuščanja grehov, zdravljenja, osvobajanja od zla in zatiranja ter uresničenja življenja v polnosti.
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Ga slavim, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Hvala ti Gospod – Oče, Sin in Sveti Duh, da lahko izkušamo tvojo ljubezen, ki ima moč odpuščati grehe, zdravi, osvobaja in omogoča življenje v polnosti. Hvala ti, da sem lahko tvoj otrok in to tudi živim.
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak.