1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Gospod, ti veš, da ko pride tema, ko je najtežje, nas hoče odnesti. Smo kot v centrifugi, ki nas z vso hitrostjo vrže daleč stran, da smo oddaljeni drug od drugega in od središča, tebe. Za razliko od najemnika postaviš ti, Jezus, dobri pastir, nežno obod okoli, da nas sile tega sveta, sile naše ranjenosti, strahov ne morejo odnesti. Ti veš, da ko je najhuje, je še bolj pomembno, da ostajamo povezani. Navdihuj nas, Sveti Duh, ko nas vleče narazen, da sledimo tebi in smo odprti za raznolike stiske sester in bratov. Vodi naše srce v sočutje, da ga bomo zaživeli tudi v dejanjih.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Janezu 10,11-18
11 Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. 12 Tisti pa, ki je najemnik in ne pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. 13 Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. 14 Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, 15 kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce. 16 Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi tiste moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. 17 Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. 18 Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem. To naročilo sem prejel od svojega Očeta.«
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
− Kakšen vonj ima Jezus kot dobri pastir?
− Gospod nas ljubi, pušča pa nam svobodo. Kako lahko to kvaliteto ljubezni, ki pušča svobodo, vnašam v odnose?
− Komu sem še lahko kot dobri pastir?
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev
Na začetku poglavja (Jn 10) Jezus pove, da je on vrata za ovce. V nadaljevanju pa pravi, da je pastir, in to dober! Podoba dobrega pastirja je bila uporabljena že v knjigah Stare zaveze. Prav tako so imeli tisti, ki so ga poslušali, lastno izkustvo, kdo je pastir, kako živi in dela. Varuje ovčje življenje − dobri pastir da svoje življenje zanje (Jn 10, 11.15.17.18) in ustvarja zaupanje med pastirjem in ovcami – dobri pastir pozna svoje ovce in one ga poznajo (Jn 10, 4.14.16). Ko pravi, da je dober pastir, se predstavi kot tisti, ki pride izpolnit obljube prerokov in upanje vsega judovskega ljudstva.
Najemnik, ki ni pastir. Težko takoj zaznamo razlike med njima. Oba skrbita za ovce. Kako ju razlikujemo? Veliko ljudi je zaposlenih, da skrbijo za ljudi v bolnišnicah, domovih za ostarele, vrtcih, šolah, javnih zavodih in službah idr. Nekateri to počnejo iz ljubezni, drugi pa zgolj za plačo. Teh ne zanima, kako so tisti, za katere naj bi skrbeli, saj niso njihovi sorodniki, starši, otroci, učenci, sosedje ipd. Tisti, ki pa zanje skrbijo s srcem, so jim blizu, jih začutijo in se jim posvetijo z vso ljubeznijo. Seveda nismo tukaj pred Božjo besedo zato, da bi sodili ali se zgražali, temveč da bi dojeli, kakšen je Jezusov odnos do nas in vsakega človeka ter videli v tem svojo poklicanost, kakršni naj bi postajali. Vabi nas, da bi se obnašali do drugih kot on, da bi ne bili le »najemniki«.
Dobri pastir pozna svoje ovce. To pomeni, da goji do njih odnos naklonjenosti kot do prijateljev. Prav tako pa je tudi pripravljen dati življenje zanje, se iz ljubezni žrtvovati. Ovce namreč čutijo in zaznajo, kdo jih brani in ščiti. To Jezusovo vabilo velja za vsakega njegovega učenca, še posebej pa za duhovnike, župnike: torej za vse, ki imajo v krščanskih skupnostih določeno poslanstvo in odgovornost. Zanje ni dovolj le to, da so za to imenovani in da upoštevajo norme kanonskega prava. Potrebno je, da jih vsi, h katerim so poslani, prepoznajo kot dobre pastirje. »Dišati morajo po ovcah,« pravi papež Frančišek.
Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Jezus se zaveda, da je poslan za vse ljudi, ne samo za Jude. Mnogi še niso slišali njegovega glasu. Ko ga bodo slišali, se bodo zavedali, da je njihov pastir in mu bodo sledili. V teh Jezusovih besedah lahko vidimo njegov klic, da ga s svojim življenjem in delovanjem posnemamo in tako damo priliko ljudem, ki so ob nas, slišati njegov glas in mu slediti.
Jezus in Oče. V zadnjih stavkih pokaže svoj globok in ljubeč odnos z Očetom. Ves čas se zaveda njegove ljubezni do njega in do vseh ljudi. Zaveda se, da ga Oče ljubi kot svojega edinorojenega Sina in da ga ne bo nikoli zapustil. Hkrati pa pozna Očetovo srčno željo, da bi bil vsak človek deležen te ljubezni, čeprav se je pred njo zaprl in se ne zaveda, kako zelo je ljubljen. Zato Jezus v vsej svobodi daje življenje za vsakega človeka, da bi v njem spoznal, kako zastonjsko je ljubljen. Samo ljubezen je tista, ki je večna, ki premaga vsakršno zlo, tudi smrt. To njegovo ljubezen na poseben način izražajo njegove besede: »Ne imenujem vas več služabnike, ker služabnik ne ve, kaj dela njegov gospodar; vas sem imenoval prijatelje, ker sem vam razodel vse, kar sem slišal od svojega Očeta.« (Jn 15,15).
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Ga slavim, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Hvala ti, Jezus, da si dal za nas vse! Zdaj pa nas vabiš, da sprejmemo tvojo ljubezen in zaživimo iz nje, ki nas vse združuje, kot hčere in sinove Očeta. Hvala, Sveti Duh, da nas navdihuješ, kako lahko to ljubezen živimo s sestrami in brati v Kristusu.
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija. To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak.