1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Gospod Jezus Kristus, tvoje učlovečenje, smrt in vstajenje nam je prineslo življenje. Nadvse si želimo, da tvoja ljubezen zaobjame in spremeni naše življenje. Pomagaj mi ljubiti vse, kar ljubiš ti, zavrniti vse, kar ti zavračaš, in si želeti vse, kar želiš ti.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Janezu 3,14-21
4 In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, 15 da bi vsak, ki veruje, imel v njem večno življenje. 16 Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. 17 Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. 18 Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. 19 Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temo kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna. 20 Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi pokazala njegova dela. 21 Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se razkrije, da so njegova dela narejena v Bogu.«
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
− Umirim se in nekaj časa opazujem Božjo ljubezen do mene, do nas, ki se kaže v tem odlomku.
− Ko nam Odrešenik pokaže naše teme, jih v istem hipu napoji s svojo usmiljeno ljubeznijo. Katero senco, temo v meni Jezus Kristus lahko obsije s svojo lučjo?
− V tem tednu grem na sprehod, kjer opazujem čutečo Božjo ljubezen do mene, njegovo hrepenenje po meni, po moji svobodi.
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev
Jezus je Nikodemu razložil, da bo »Sin človekov« moral biti »povzdignjen«, da bo tako mogel odrešiti vse, ki bodo vanj verovali. Izraz sin človekov je uporabil že prerok Daniel, ko je opisal svoje videnje, kako bo ta maziljen za mesija in bo vladal zemlji (Dan 7,13-14). Ko so kralji začeli vladati, so bili dobesedno »dvignjeni« na prestol, torej nad ljudstvom. Jezusa bodo prepoznali kot maziljenega kralja, ko ga bodo »dvignili« na križ.
Jezus je opozoril na ključno preroško znamenje, ki ga je Mojzes naredil v puščavi, ko je izraelsko ljudstvo umiralo zaradi pikov strupenih kač. Uprli so se namreč njemu in Bogu. Po Mojzesovem posredovanju je Bog pokazal usmiljenje svojemu ljudstvu in mu naročil, naj naredi strupeno kačo in jo obesi na drog! Kdor koli bo pičen in jo bo pogledal, bo živel (4 Mz 21,8).
Bronasta kača, ki jo je Mojzes »dvignil« v puščavi, kaže na Kristusov križ, ki uniči greh in smrt ter pridobi večno življenje za tiste, ki verujejo vanj. Sad Jezusovega »povzdignjenja na križ« ter njegovega vstajanja od mrtvih, vnebohoda in »sedenja« na Očetovi desnici v nebesih, je naše »novo rojstvo v Duhu« in posinovljenje.
Postali smo Božji sinovi / hčere. Bog nas ne samo osvobodi naših grehov in nas pomilosti, temveč nas napolni tudi s svojim življenjem po daru in delovanju Duha, ki biva v nas.
Sveti Duh nam daje duhovno moč in darove (dar modrosti, dar umnosti, dar svéta, dar moči, dar vednosti, dar pobožnosti in dar strahu božjega (Iz 11), ki nam omogočijo, da živimo kot Božji sinovi / hčere.
Gotovost, da nas Bog resnično tako zelo ljubi in želi, da smo združeni z njim za vedno, nam dajejo Jezusove besede: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Jn 3,16) Svojo ljubezen do nas je dokazal s tem, da nam je dal vse, kar je imel – svojega edinorojenega Sina.
Ta odlomek nam govori o neizmerni širini in globini Božje ljubezni. Ta ni izključujoča, ni podarjena le enemu narodu ali človeku, je osebna ljubezen do vsakega človeka, saj zaobjema vse človeštvo in ves svet. Bog je ljubeči Oče, ki ne more počivati, dokler vsi njegovi otroci ne spoznajo njegove ljubezni in se ne vrnejo domov k njemu. Ljubi vsakega izmed nas, kot da smo edini na svetu, edini žejni ljubezni. Seveda nam pa daje svobodo, da lahko sami izberemo koga in kaj bomo ljubili.
Jezus nam pokaže na paradoks ljubezni in zla. Lahko ljubimo temo greha in nevere ali pa svetlobo Božje resnice, lepote in dobrote. Če našo ljubezen vodi to, kar je resnično, dobro in lepo, potem bomo izbirali po božje.
Gospod Jezus Kristus, tvoje učlovečenje, smrt in vstajenje nam je prineslo življenje. Nadvse si želimo, da tvoja ljubezen zaobjame in spremeni naše življenje. Pomagaj nam ljubiti vse, kar ljubiš ti, si želeti vse, kar želiš ti, in zavrniti vse, kar tudi ti zavračaš.
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Ga slavim, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Hvala ti, usmiljeni Bog, moj Odrešenik, ki me stalno iščeš v svoji ljubezni, mene osebno iščeš! Ti si me že rešil in lahko živim v polnosti ljubezni, življenja, ki mi ga podarjaš kot svojemu sinu / hčeri. Slavljen bodi, Bog ljubezni!
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija.
To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Pripravila: p. Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak
Ljubljana, 8. 3. 2021