1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Bog nam je podaril svojega Sina, svojega ljubega Sina. Kakšna ljubezen do nas! Prejmemo pa lahko, če spustimo, spustimo svoje ljubljenčke – misli, ideje, načrte – iz naročja, iz srca, da naredimo prostor za večji dar – dar hčerinstva in sinovstva. Gospod, podari mi vero, da izpustim, kar je starega, kar pripada staremu, neodrešenemu človeku, in tako naredim prostor zate, moj Odrešenik, ki me ljubiš nadvse. Daj mi milost, da me molitev spremeni, da bom lahko na Jezusov način videl vse stvari, tudi trpljenje.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Marko 9,2-10
2 Čez šest dni je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same zase peljal na visoko goro. Vpričo njih se je spremenil. 3 Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu. 4 In prikazal se jim je Elija z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom. 5 Oglasil se je Peter in rekel Jezusu: »Rabi, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« 6 Ni namreč vedel, kaj bi rekel, kajti zelo so se prestrašili. 7 Naredil se je oblak in jih obsenčil. In iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« 8 Ko so se hitro ozrli naokrog, niso videli nikogar več, razen Jezusa samega, ki je bil z njimi. 9 In medtem ko so šli z gore, jim je naročil, naj nikomur ne pripovedujejo tega, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. 10 To besedo so ohranili zase in se med seboj spraševali, kaj pomeni vstati od mrtvih.
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
− Jezus se je v molitvi spremenil. Zrem Jezusa v njegovem veličastvu in njegov odnos z Očetom.
− Gospod me vabi, da izpustim tisto, kar me zasužnjuje ali pa mi preprečuje, da bi naredil korak naprej v boljše (magis) v goli veri. Kaj je tisto, kar naj izpustim? Če to izpustim, kaj se lahko zgodi?
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev
− Jezus gre na visoko goro. Tam je skupaj s Petrom, Jakobom in Janezom. Pojavita se tudi Mojzes in Elija. Visoka gora spominja na goro Sinaj, kjer je v preteklosti Bog že sporočal svojo voljo ljudstvu. Jezusova bela oblačila spominjajo na Mojzesa in oblak svetlobe, ko govori z Bogom in ko prejme plošče postave (2 Mz 34,29-35). Elija in Mojzes, oba veliki avtoriteti Stare zaveze, govorita z Jezusom. Mojzes predstavlja postavo. Elija je predstavnik prerokov. Luka pravi, da so govorili o Jezusovi smrti v Jeruzalemu (Lk 9,31). Postava in preroki so namreč učili, da pot do zveličanja vodi po križu (Iz 53).
− Petru je všeč, kar se dogaja, in želi, da se ta prijeten trenutek na gori ne konča. Predlaga gradnjo treh šotorov. Evangelist Marko pravi, da se je Peter bal in ni vedel, kaj govori, evangelist Luka pa dodaja, da so bili učenci zaspani (Lk 9,32). Tako njim kot nam je težko razumeti križ.
− »Čez šest dni.« To spominja na praznik šotorov. To je bil zelo priljubljen praznik šestih dni, v katerem so praznovali dar Božje postave. Da bi se spomnili štiridesetih let, preživetih v puščavi, so morali šest dni preživeti v začasnih šotorih. Če niso mogli praznovati vseh šest dni, so morali vsaj šesti dan. Peter se je v tistem, kar je doživel, spomnil na ta praznik in spontano ponudil postavitev šotorov. Tako bi Jezus, Mojzes in Elija imeli možnost, da se še naprej pogovarjajo o daru postave.
− Ko se je Jezus v molitvi spremenil in je bil obdan s slavo, je glas z neba rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« Izraz »ljubljeni Sin« spominja na lik Gospodovega služabnika, ki ga je razglasil prerok Izaija (Iz 42,1). Izraz »poslušajte ga« spominja na prerokbe, ki so obljubljale prihod novega Mojzesa (5 Mz 18,15). V Jezusu so se izpolnile prerokbe Stare zaveze. On je resnično veličastni Mesija, ampak pot do slave vodi skozi križ, kar pove že prerokba (Iz 53,3-9). Slava spremenitve je dokaz za to. Mojzes in Elija to potrdita. Oče prav tako. Jezus vse to sprejema.
− Marko pravi, da učenci po videnju vidijo samo Jezusa in nikogar drugega. Poudarek, da vidijo samo Jezusa, kaže na to, da je od zdaj naprej Jezus edino Božje razodetje za nas. Samo Jezus je ključ do popolnega razumevanja pomena Stare zaveze.
− Jezus prosi svoje učence, naj nikomur ničesar ne pripovedujejo, dokler ne bo vstal od mrtvih. Vendar ga ti ne razumejo. Kdor ne gleda trpljenja v luči vstajenja, ne more doumeti križa. Jezus je močnejši od trpljenja in smrti. − Prerok Malahija je razglasil, da se bo Elija vrnil, da bo pripravil pot za Gospoda (Mal 3,23-24). Enako razglasitev najdemo tudi v Pridigarju (48,10). Kako je torej lahko Jezus Mesija, če se Elija še ni vrnil, so se mnogi spraševali. Zato so ga učenci vprašali: »Zakaj pismouki govorijo, da mora najprej priti Elija?« (Mr 9,11) Jezusov odgovor je jasen: »Povem vam, da je Elija že prišel in so mu storili vse, kar so hoteli, kakor je pisano o njem.« (Mr 9,13) Jezus je mislil na Janeza Krstnika, ki ga je umoril Herod (Mt 17,13).
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Ga slavim, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Hvala ti, Bog, moj Gospod, da želiš priti v moje srce, moje naročje, da me želiš kot svojo hči, svojega sina. Hvala, da mi v postnem času še posebej kažeš, kaj lahko spustim iz rok, da so te lahko prazne in se razprejo v sprejemanje. Hvala, da mi kažeš pot, ki ni več v postavi in prerokih, temveč je v ljubezni. Hvala, da mi moja spremenitev v molitvi postaja luč, v kateri lahko na drugačen način, tj. na tvoj način vidim trpljenje.
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija.
To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Lectio divina nedeljskega evangelija pripravila: p. Ivan Platovnjak DJ, UL TEOF, IDD in Alenka Oblak
Ljubljana, 22. 2. 2021