1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Jezus je premagal skušnjave in nas lahko pelje skozi te boje, če mu dopustimo. Ne reši nas skušnjav, pošlje pa nam angele, da nam strežejo. Kristus nas je namreč že rešil, da lahko izberemo dobro. Gospod, pomagaj mi odkriti in poimenovati zveri, ki me poskušajo odvleči stran od tebe, in hkrati otopliti oko in srce, da vidim dobro in lepo, ki se že dogaja. Da lahko verujem tebi in tvojemu načrtu zame.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Marko 1,12-15
2 Takoj nato ga je Duh odvedel v puščavo. 13 V puščavi je bil štirideset dni in satan ga je skušal. Bil je med zvermi in angeli so mu stregli. 14 Ko pa je bil Janez izročen, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij 15 in govoril: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!«
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
− S Kristusom se podam v puščavo, da se izostri moj sluh, vid, tip, okus, vonj in ravnotežje v njem. Kam usmerjam pogled, h komu naravnavam uho, katere misli me vodijo?
− Kaj počnem, da pobegnem pred neprijetnim, težkim?
− Jezus je razmišljal drugače in razumel drugače kot ostali. Prisluhnem mu, kaj želi na začetku posta povedati meni.
− Božje kraljestvo je že tu, mi smo že odrešeni. Če s to vero v srcu pogledam na post, ki je pred nami, kako lahko to odrešenost že živim?
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev
− Po krstu Sveti Duh napolni Jezusa in ga odvede v puščavo, kjer se štirideset dni pripravlja na svoje poslanstvo (Mr 1,12). Marko piše, da ga je v puščavi satan skušal. Pri Mateju (4,1-11) so zelo natančno opisane skušnjave kruha, slave in moči. Vse to troje je doživelo ljudstvo po odhodu iz Egipta (5 Mz 8,3;6,13.16).
− Skušnjava je vse, kar človeka preusmeri od poti do Boga. Pismo Hebrejcem pravi, da je bil Jezus preizkušan v vsem kot mi, vendar ni padel v greh (Heb 4,15). On ostaja zvest. Upre se skušnjavam in nadaljuje pot kot Sin človekov, ki je prišel, da bi stregel (Mt 20,28).
− Ko je Herod Janeza Krstnika spravil v ječo, je Jezus odšel v Galilejo, kjer je oznanjal evangelij. Kar se je zgodilo z Janezom, ga ni presenetilo. Prej nasprotno. Izkušnja Svetega Duha ob krstu mu je odprla oči. Aretacija Janeza je bila zanj znamenje, da se je Božje kraljestvo približalo.
Ta aretacija je bila povezana s politiko. Kot je takrat politično dejanje vplivalo na to, da je Jezus začel razglašati evangelij, tako nas lahko tudi danes politična dejanja spodbudijo k širjenju evangelija.
− Oznanjanje evangelija vsebuje naslednje: dopolnitev časa, prihod Božjega kraljestva, spremembo življenja in vero.
− Božje kraljestvo je že tukaj. Konec je čakanja. Za farizeje je bil njegov prihod odvisen od njihovega truda. Kraljestvo bi lahko prišlo šele takrat, ko bi odigrali svojo vlogo, to je upoštevali celotno Postavo in glede na njene predpise očistili celotno državo. Jezus pa pravi nasprotno: Kraljestvo je že tukaj, med nami (Lk 17,21). Kar so upali, je že bilo prisotno med njimi, ampak tega niso vedeli niti videli. Jezus je vse to videl zato, ker je na stvarnost gledal z drugačnimi očmi, na način, kot mu je dajal Oče po Svetem Duhu. Prav to skrito prisotnost Božjega kraljestva razglasi med najbolj revnimi ljudmi. To »seme« kraljestva pa je pod dežjem njegove besede prejelo toplino njegove ljubezni, da je lahko vzklilo in začelo rasti.
− Sprememba življenja, ki jo nekateri prevajajo tudi s spreobrnjenjem, kesanjem ali pokoro, pomeni spremembo načina razmišljanja. Da bi lahko dojeli prisotnost Božjega kraljestva, je potrebno začeti živeti in delovati drugače. Poklicani smo spremeniti način življenja in najti novo obliko. Opustiti je treba učenje farizejev in omogočiti, da izkušnja Božje navzočnosti prodre v nas in s tem omogoči nov pogled in tudi novo branje in razumevanje vsega, kar se dogaja.
− Vera v evangelij. Sporočila evangelija (vesele novice) nikakor ni bilo lahko sprejeti. Ni namreč lahko spremeniti način razmišljanja, ki človeka spremlja že vse od otroštva. To je mogoče samo z vero. Ko pride k nam nekdo z nepričakovano novico, ki jo je težko sprejeti, jo sprejmemo le, če jo prinaša človek, ki je po naši presoji vreden zaupanja. In Jezus je vreden našega popolnega zaupanja.
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Ga slavim, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Hvala ti, dobri Bog, da mi daješ možnost posta, ko mi kažeš, da sta potrebna tako dež kot sonce, tako globoke doline kot širne planjave, tako puščava kot mavrica. Hvala, da mi post kažeš kot nekaj, kar je mnogo več kot uničevanje plevela v mojem življenju – tako bi lahko uničil tudi pšenico. Moj post usmerjaš v krepitev budnosti in iskanje dobrega.
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija.
To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Pripravila: p. Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak.
Ljubljana, 15. 2. 2021