Lectio divina nedeljskega evangelijaDuhovnost

1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Jezus, ti greš v srečanju človeka do konca, ker ga ne samo zdraviš. Ti človeka odrešiš. Dotakni se tudi mene, prosim. Dotakni se mojih ran, ki jih včasih poskušam skriti, tako grozne se mi zdijo. Včasih nočem drugih obremenjevati s tem. Ti pa mi kažeš, da je jih vredno pokazati, ker se zdravijo ravno v odnosu. Dotakni se me, Gospod, da se konča moje bežanje, osamljenost, občutek neslišanosti, pozabljenosti in zaživim odrešene odnosi s sestrami in brati.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Marko 1,40-45

40 K njemu je prišel gobavec in ga na kolenih prosil: »Če hočeš, me moreš očistiti.« 41 Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« 42 Gobe so takoj izginile in bil je očiščen. 43 Jezus ga je brž jezno poslal ven 44 in mu rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« 45 Ko pa je ta šel ven, je začel na vsa usta oznanjati in pripovedovati, kaj se je zgodilo, tako da Jezus ni več mogel v mesto odkrito, ampak je bival zunaj na samotnih krajih. In vendar so od vsepovsod prihajali k njemu.

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Opazujem Jezusa. Kakšno držo ima do gobavca in kakšne darove mu pokloni?

− V čem želim kot gobavec klicati Jezusu: »Če hočeš, me moreš očistiti«?

− Če dopustim Jezusu, da me ozdravi, kaj se lahko spremeni v kakšnem mojem odnosu?

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev

– Gobavec, o katerem piše Marko v evangeliju, je prišel k Jezusu. Zaradi bolezni, ki jo je imel, bi se moral izseliti iz svojega kraja in živeti daleč stran od človeške družbe. Kljub vsemu je imel zelo velik pogum. Prekršil je veljavne zapovedi in se približal Jezusu na kolenih. Rekel mu je: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Stavek razkriva o okuženem naslednje: 1) zlo bolezni, gobavosti, zaradi katere je veljal za nečistega in 2) zlo samote, na katero so ga obsodila družbena in verska pravila. 3) Razkriva pa tudi vero, ki jo je imel v Jezusovo moč.

– Z očiščenjem gobavca nam Jezus razkrije nov obraz Boga, ki je globoko sočuten. Z ozdravljenjem izžene zlo izključitve. Ko se ga dotakne, mu pravzaprav pravi:  »Zame nisi izključen. Pozdravljam te in sprejemam kot brat brata.« Ko mu reče »hočem, bodi očiščen«, ga ozdravi bolezni  in mu vrne dostojanstvo človeka ter možnost biti v skupnosti.

Tudi Jezus je zato, da bi pomagal izključenemu gobavcu, prekršil zakone in se ga dotaknil. Vsakdo, ki se je v tistih časih dotaknil gobavega človeka, je tudi sam postal nečist pred zakonom tistega časa in bil izključen.

– Jezus ne samo zdravi, temveč želi, da bi ozdravljeni lahko živel z drugimi. V tistih časih je moral ozdravljeni gobavec dobiti od duhovnika izjavo o ozdravitvi, da je lahko bil sprejet v skupnost. Tako je bilo zapisano v zakonu (4 Mz 14,1-32). Jezus ga zato pošlje k duhovnikom, da bo dobil potrdilo o ozdravitvi in se bo lahko vrnil v družbo.

– Jezus je gobavcu prepovedal govoriti o njegovem ozdravljenju. Ta pa je začel oznanjevati in pripovedovati zgodbo povsod, tako da Jezus ni mogel več odkrito iti v nobeno mesto, ampak je ostal v puščavskih krajih. Gobavca se je namreč dotaknil in je bil po takratnih zakonih nečist. Toda Marko namiguje, da se mnogi nisi menili za ta zakon in so od vsepovsod prihajali k njemu! Popoln obrat! – Evangelist Marko sporoča skupnostim svojega časa in vsem nam predvsem dvoje: 1) Da oznanjevanje vesele novice pomeni pričevati o konkretnih izkušnjah, ki jih ima nekdo z Jezusom. Gobavec je oznanjal o dobrem, ki mu je bilo storjeno. To je vse! Kdor nima izkušenj z Jezusom, tudi nima ničesar, kar bi lahko oznanil drugim. 2) Če želimo veselo vest prinašati drugim, se ne smemo bati kršenja verskih pravil, če so v nasprotju z Božjim načrtom in onemogočajo komunikacijo, dialog in udejanjenje ljubezni. Tako je živel in deloval Jezus, tako smo tudi mi poklicani živeti in delovati.

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Ga slavim, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Zahvaljujem se ti, Jezus, da mi omogočaš, da se v milosti lahko vračam v odnose − v ljubeče odnose s seboj, s sestrami in brati in s teboj. Ti mi to podarjaš v ljubezni, ne po postavi. Kakšno znamenje neskončne ljubezni!

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija.

To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Pripravila: p. Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak.

Ljubljana, 8. 2. 2021