Lectio divina nedeljskega evangelijaduhovnost

1. Umiritev in uvodna molitev

Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Prosim te, Sveti Duh, vodi me, da vidim Kristusa celega, da sprejemam njegovo poslanstvo v celoti in bom lahko hodil po njegovi poti.

Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.

2. Branje poslušanje: Evangelij po Marko 1,29-39

29 Ko so prišli iz shodnice, so se z Jakobom in Janezom takoj napotili v Simonovo in Andrejevo hišo. 30 Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. 31 Pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla. 32 Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene. 33 Vse mesto se je zbralo pred vrati. 34 In ozdravil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi in izgnal veliko demonov, ki pa jim ni dovolil govoriti, ker so ga poznali.

35 Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil. 36 Simon in njegovi tovariši so mu sledili. 37 Ko so ga našli, so mu rekli: »Vsi te iščejo.« 38 Rekel jim je: »Pojdimo drugam, v bližnja naselja, da bom tudi tam oznanjal, kajti za to sem prišel.« 39 In prihajal je v njihove shodnice, oznanjal po vsej Galileji in izganjal demone.

3. Meditacija – premišljevanje

O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:

− Jezus je stalno iskal stik z Očetom, da bi ostal povezan z njim in s tem ohranjal jasnost, kdo je in čemu je poslan. Skupaj z Jezusom pogledam, kako ohranjam stik z Očetom, kako skrbim za stalen pretok soka Življenja.

− Ko je Jezus ozdravljal, je odšel v trenutku, ko so iz njega želeli narediti center pozornosti. On je prišel, da bi oznanjal. Kje poskušam iskati možnost, da sem v centru, ali želim rešiti sebe ali pa ostati na lovorikah rezultatov?

− Jezus nam vrne dostojanstvo, da lahko služimo. Kateri del mene hrepeni po dostojanstvu, ki ga lahko prinese Jezus?

4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev

− Ko se je Jezus udeležil praznovanja sobote v sinagogi, je šel do Petrove hiše in ozdravil njegovo taščo. Ko jo ozdravi, vstane in začne služiti. Jezus ji z ozdravljenem povrne dostojanstvo in jo usposobi, da lahko dela dobro. Jezus ne samo da ozdravi osebo, ampak ji vedno daje tudi dostojanstvo in ji da možnost, da začne služiti življenju. Ko se začne mračiti in je konec sobote, ko na nebu zasije prva zvezda, Jezus sprejme in ozdravi bolne in tiste, ki so jih ljudje pripeljali k njemu. Bolni in obsedeni so bili najbolj obrobni ljudje tistega časa. Niso imeli nikogar, na katerega bi se obrnili za pomoč. Odvisni so bili od dobrodelnosti drugih. Poleg tega jih je njihova

religija imela za nečiste. Bili so izključeni iz skupnosti. Niso mogli sodelovati v njej. Počutili so se, kot da jih je Bog zavrnil in izključil.

V to njihovo neizmerno stisko in bolečino prinaša Jezus veselo vest: »Bog je z vami. Ni vas zapustil. V njem je vaše novo življenje. On vas ozdravlja in vam daje možnost, da znova živite v skupnosti.«

− Evangelij nam predstavlja Jezusa, ki moli. Zelo se potrudi, da bi imel čas in primerno okolje za molitev. Vstane pred ostalimi in gre na zapuščen kraj, da bi lahko bil sam z Bogom. Velikokrat nam evangeliji govorijo o Jezusovi molitvi na samem (Mt 14,22-23; Mr 1,35; Lk 5,15-16). Molitev mu omogoča, da ostaja v globoki povezanosti z Očetom in v zavedanju svojega dostojanstva, Božjega Sinovstva (Lk 3,21-22). Molitev mu pomaga, da ohranja zavest o svojem poslanstvu. Kot Jezus ni zmogel ostajati z Očetom in zavedanju svojega dostojanstva in poslanstva brez molitve, tako je tudi z nami.

− Jezus postaja vedo bolj znan. Vsi mu sledijo. To je zelo všeč učencem. Ko zjutraj vidijo, da ga ni med njimi, ga gredo iskat, da bi ga pripeljali nazaj k ljudem, ki so ga čakali. Rečejo mu: »Vsi te iščejo.« Mislili so, da bo Jezus šel z njimi na praznovanje, med množico, ki se ga veseli in raduje. Toda Jezus noče biti v središču pozornosti. Ne išče svoje slave. Reče jim: »Pojdimo drugam. … Za to sem prišel!« Jezusovi učenci so bili presenečeni in razočarani. Ni bil takšen, kot so si ga predstavljali.

Jezus ima veselo vest o Očetu in njegovem kraljestvu. In to želi sporočiti vsem ljudem. Ne želi, da se njegovi učenci zaprejo v že dosežene rezultate. Ne smejo se ozirati na preteklo. Tako kot Jezus naj bi se tudi oni zavedali svojega poslanstva: biti priče, biti oznanjevalci. Skupaj z njim naj bi videli, kaj dela Oče in z njim delali njegova dela. Le tako bodo lahko postali popolni, kakor je njihov nebeški Oče.

− »Za to sem prišel!« To je bil prvi nesporazum med Jezusom in njegovimi učenci. Trenutno je šlo za majhen nesporazum. Kasneje se bo v Markovem evangeliju to nerazumevanje še povečalo in bo praktično nastal prelom med Jezusom in učenci (Mr 8,14-21.32-33; 9,32; 14,27). Tudi danes ni drugače. Še vedno je veliko nesporazumov. Prosimo Svetega Duha, da nas on uči in vodi, da bomo lahko prav razumeli Jezusovo poslanstvo in bomo zmogli postati njegovi sodelavci v izgrajevanju Božjega kraljestva.

5. Osebna molitev

V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Ga slavim, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …

6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom

Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …

7. Delovanje

Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …

8. Zaključna molitev

Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:

Gospod, hvala za tvoje iskanje mene. Nakloni mi, prosim, milost, da se ti v hvaležnosti, da si ti prvi, ki me iščeš, pustim najti in oznanjati tebe.

9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija.

To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:

Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?

Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?

Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?

Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.

Pripravila: p. Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak

Ljubljana, 1. 2. 2021