1. Umiritev in uvodna molitev
Ustavim se in se počasi umirim. Naredim znamenje križa in se tako še globlje zavem Božje navzočnosti v sebi in v vsem, kar me obdaja. Prosim za milost Svetega Duha, za dar ganjenosti nad Božjo besedo, ki jo smem sedaj brati, jo poslušati, premišljevati in ji dopustiti, da v meni izoblikuje Kristusa (Gal 4,19), da bom postal usmiljen kot je Nebeški Oče (Lk 6,36). To ga prosim s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Jezus nam želi pokazati, kako lahko našo osebno vero hitro zamenja zgolj institucionalna vera. Namesto osebnega odnosa z Bogom usmerimo pozornost na izpolnjevanje pravil. Ne želi povedati, da je kaj narobe s pravili, želi pa nam pokazati, da je ljubezen prva, prvi je odnos z Bogom. Vabi nas, da najprej poslušamo, opazujemo s srcem. Sprašujmo se na način, ki odpira notranje oči, oči srca, najprej svoje, v to pa povabimo tudi druge. Kaže nam smer, ki gre nasproti mrtvim pravilom in utečenim vzorcem, ki nas ne odpirajo. Jezus, vodi me po svoji poti.
Prosim za milost, da bi zmogel in znal poslušati od zunaj in od znotraj. Od zunaj besede, ki jih berem, od znotraj občutke in vzgibe, ki se ob tem prebujajo. Začnem počasi prebirati evangeljski odlomek. Besedo za besedo. Vrstico za vrstico. Zrem njega, ki mi to govori.
2. Branje − poslušanje: Evangelij po Marko 1,21-28
21 Prišli so v Kafarnáum. Takoj v soboto je šel v shodnico in učil. 22 Strmeli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki. 23 V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom in je zavpil: 24 »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji.« 25 Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« 26 Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega. 27 Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.« 28 In glas o njem se je takoj razširil po vsej okolici Galileje.
3. Meditacija – premišljevanje
O slišani Božji besedi sedaj premišljujem. Gledam Jezusa in druge osebe v odlomku. Gledam, kako se Božja beseda dotika mojih misli in občutij, kako mi razodeva Boga ter mene in druge v njem. V pomoč so mi lahko tudi naslednje misli ali vprašanja:
– Kaj prebuja v meni Jezusova beseda v tem odlomku?
– Kako lahko opazujem in poslušam več, bolj kakovostno, z Jezusom?
– Postavljeno vprašanje nas usmerja v razmišljanju. Ravno zato je smiselno vprašati na tak način, da nas vprašanje povabi v bistveno in v odpiranje. Kako lahko postavljam čudovita vprašanja, ki nas odpirajo in povabijo v spremembo?
4. Če želim, preberem še to razlago evangeljskega odlomka, drugače pa grem naprej v osebno molitev
Jezus je na začetku svojega delovanja poklical štiri osebe in z njimi ustvaril skupnost (Mr 1,16-20). Ljudje so takoj opazili, da o Božjem kraljestvu uči na drugačen način. Ni jih toliko presenetila vsebina kot način, s katerim je govoril, ko je opisoval Božje kraljestvo. Ljudstvo, ki je vse to opazovalo, je govorilo: Uči z oblastjo, ni podoben pismoukom. Ti učijo tako, da citirajo. Jezus pa je učil iz lastne izkušnje z Bogom in življenjem.
Njegova oblast – avtoriteta je prihajala iz njegove notranjosti. Njegova beseda je koreninila v njegovem srcu in iz opazovanja življenja.
V Markovem evangeliju je izganjanje nečistega duha prvi opisani čudež. Moč zla je prevzela ljudi in jih odtujila drug od drugega. Ljudje so bili zlomljeni pod težo delovanja nečistih duhov. Tudi danes je strah pred hudičem velik in še raste. Dovolj je že, da si ogledamo film, ki prikazuje izganjanje hudiča.
V Jezusovih časih je bil način pojasnjevanja in reševanja zla v življenju podoben razlagam, ki so jih podajale že starodavne tradicije in kultura. V tistih časih, kot beremo v Svetem pismu, je beseda hudič ali satan pogosto kazala na moč zla, ki je ljudi speljal s prave poti. Tudi Jezusa je skušal hudič, saj ga je želel voditi po drugačni poti, kot mu je kazal Oče v Svetem Duhu (Lk 4,1-13).
Ob drugih priložnostih je ista beseda kazala na osebo, ki je vodila drugo po napačni poti. Tako je bil Peter, ki je želel preusmeriti Jezusovo pot, satan za Jezusa: «Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško.« (Mr 8,33)
V Jezusovem času se je zelo veliko govorilo o hudiču in njegovem izganjanju. Prisotnega je bilo veliko strahu pred njim in nekateri so opisano situacijo izkoristili.
Jezus je odprl pot v novo življenje. Do takrat nečisti ljudje niso smeli moliti ali dobiti Božjega blagoslova. Najprej so se morali očistiti. V zvezi s tem pa je bilo v uporabi veliko zakonov in ritualov, ki so oteževali očiščenje, predvsem za nečiste ljudi iz obrobja družbe.
Zdaj smo očiščeni po veri v Jezusa Kristusa, lahko smo del Božjega kraljestva. To je zastonjski dar. Ni potrebno narediti kakšnih posebnih in zapletenih opravil očiščevanja. Zato je bila vesela vest o Božjem kraljestvu, ki jo je razglašal Jezus, olajšanje, tako za ljudi tistega časa kot tudi za nas danes, ter razlog za veliko veselje in spokojnost. Jezus nam zagotavlja, da nam vera in zaupanje vanj ne samo pomaga v boju z zlom, ki nas odtujuje od nas samih in od Boga, temveč da ga lahko z njim tudi premagamo.
5. Osebna molitev
V naslednjih trenutkih tišine se o vsem tem osebno pogovorim z Jezusom. Povem mu, kaj mislim, kaj čutim, kaj želim. Ga slavim, se mu zahvalim … Prosim ga za milosti, ki jih potrebujem za …
6. Kontemplacija – tiho bivanje z Bogom
Dopustim, da v meni vse umolkne. Preprosto sem navzoč v Bogu, kakor je on navzoč meni. Morda iz te tišine in molka še bolj zaslutim Božji nagovor in željo, da bi bil vedno z njim in da bi vse delal z njim in v njem …
7. Delovanje
Ko vstopim v osebni odnos z Bogom, me spremeni, naredi bolj ljubečega in spodbudi h konkretnemu delovanju …
8. Zaključna molitev
Zaključim lahko samo s Slava Očetu ali pa s svojimi besedami ali s predlaganimi:
Hvala ti, ljubi Jezus, da prepoznaš hudega duha tam, kjer ga najmanj pričakujem, in kjer mirno spodkopava korenine življenja v polnosti. Hvala, da iz naših src in odnosov izženeš vse demone in vse šume, ki želijo ustaviti odnos s teboj. Hvala za možnost, da resnično poslušam in govorim iz tebe in s teboj.
9. Pregled molitvenega premišljevanja ali refleksija.
To je čas, ko ozavestim in ubesedim to, kaj se je v meni dogajalo v času molitve. Pri refleksiji mi lahko pomagajo naslednja vprašanja:
Kaj se je dogajalo med molitvijo? Katera čutenja in misli sem lahko zaznal v sebi?
Kaj sem spoznal o Bogu, kaj o njegovem odnosu so mene in drugih ter o mojem do njega in drugih?
Kako sem zaključil svojo molitev? Kaj sem prejel v njej za svoje vsakdanje življenje?
Na koncu si lahko zapišem spoznanja, ugotovitve in uvide. Zapišem si tudi, kje sem imel težave. Tudi te lahko imajo veliko vrednost pri spoznavanju odnosa do Boga do mene in mojega do njega. Lahko mi pomagajo tudi pri tem, da najdem bolj primeren način molitve. Potem se za vse zahvalim troedinemu Bogu.
Pripravila: p. Ivan Platovnjak DJ in Alenka Oblak. Foto: splet.