Ko katoličani razmišljamo o prisotnosti Boga med nami, gledamo to v luči nauka o učlovečenju. Bog je v Jezusu Kristusu postal človek, da bi bil nam tako nazorno pokazal, da je on Bog z nami (Emanuel). Verujemo, da Bog živi v nas. Smo njegovo svetišče, v katerem nenehno moli: »Aba, Oče.« (Gal 4,6) Blizu nam je v vsaki situaciji. Verujemo celo, da je Bog navzoč v zakonskem odnosu, saj je ta odnos posvetil z zakramentom zakona.
Bog je zakoncem blizu
• prostorsko − ne samo v cerkvah, ampak tudi v kuhinji, kopalnici, spalnici, na delovnem mestu in dvorišču;
• časovno − v dobrih in težkih časih, v velikih in majhnih dogodkih ter okoliščinah, ki so del življenja v dvoje in življenja krščanske skupnosti, ki živi v določenem času;
• blizu v verskih dejavnostih − v cerkvenem izročilu in zakramentih, Svetem pismu, župnijskem, evharističnem občestvu in celo v občestvu, ki ga oblikujeta dva, ko se poročita in se kot par posvetita Božjemu načrtu življenja.
Bog je v zakonu resnično navzoč na edinstven in zelo otipljiv način. Vsak par to navzočnost izkuša drugače. Bog vaju ne obišče samo po običajnih načinih, kot je obhajanje zakramentov, še posebej po vsaki sveti evharistiji in spovedi ter molitvenem branju Svetega pisma. Bog prebiva v vaju po Svetem Duhu (Jn 14,23). Po krstu sta oblekla Kristusa, postala sta Kristusova (Gal 3,27). Po zakramentu zakona, ki sta si ga podelila, želi Kristus biti po vama vedno bolj živo navzoč med vama kot tudi po vama za vse, ki so ob vama. Ogovorila sta na njegov klic, da bi drug drugemu razkrivala resnično navzočnost Boga v vaju in med vama.
Bog je vedno blizu
Psalmist je izkušnjo bližine Boga izrazi v svoji molitvi, ki jo prebiramo v 23. psalmu. Dopustita, da odmevajo v vama te njegove besede in vama pomagajo odkrivati, kako je Bog vedno z vama, v vseh situacijah.
GOSPOD je moj pastir, nič mi ne manjka.
2 Na zelenih pašnikih mi daje ležišče; k vodam počitka me vodi.
3 Mojo dušo poživlja, vodi me po pravih stezah zaradi svojega imena.
4 Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj,
tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita.
5 Pred mano pogrinjaš mizo vpričo mojih nasprotnikov;
z oljem mi maziliš glavo, moja čaša je prepolna.
6 Le dobrota in milina me bosta spremljali vse dni mojega življenja;
prebival bom v hiši GOSPODOVI vse dni življenja. (Ps 23)
Bog vaju nikoli ne zapusti, tudi v trenutkih, ko se prepirata ali ne govorita drug z drugim, ko se dolgočasita ali sta jezna, kadar se veselita nadarjenosti, lepote vajinih otrok ali lepih trenutkov s prijatelji.
Položi svojo roko na svoje srce in začuti ritem bitja svojega srca. Kakor ti je blizu bitje srca, tako blizu ti je Bog. Toda kot se bitja srca pogosto ne zavedaš, tako je tudi z navzočnostjo Boga.
Nič od tega, kar naredita ali izkusita, naj se vama zdi še tako strašno ali zaneseno, ni zunaj Božjega objema. Skrivnost navzočnosti Boga v vsem, ki je zajeta v skrivnosti učlovečenja, je včasih zelo jasno vidna, drugič pa ji je zelo težko verjeti.
V težkih situacijah
V težkih časih se ljudje pogosto sprašujejo: »Kje je tu Bog?« Pravo vprašanje pa je: »Kaj nas dela slepe, da ne vidimo večno zveste navzočnosti Boga med nami?«
To posebno doživljanje Božje bližine je edinstveno za judovsko-krščansko izročilo. Vse do Mojzesa so ljudje razumeli bogove kot oddaljene in neskrbne, celo tekmovalne in maščevalne do človeka. Za razliko od muhastih grških in rimskih božanstev naš Bog ne zahteva laskanja ali prosjačenja. Bog ni brezbrižen ali strog ali obsojajoč, čeprav nam je nekdo, ki se moti, tako pravi.
Bog je velikodušen in prijazen in usmiljen, »počasen v jezi in bogat v dobroti« (Ps 103,8). Ne glede na to, kar sta morda slišala od staršev, učiteljev ali v pridigah o peklu in peklenskih mukah, judovsko-krščansko izročilo trdno stoji za resnico, da vaju Bog brezpogojno ljubi, vama vedno znova odpušča in je zvesto z vama v vseh okoliščinah, tudi če takrat ne prepoznata njegove navzočnosti. Beseda, ki označuje to vrsto ljubezni, je hesed, »neomajna ljubezen«. Ta ljubezen vaju ponese onstran vajinih lastnih zmožnosti ljubiti in skrbeti za drugega. Ta ljubezen v vaju spodbuja vztrajnost, ljubeznivost in razumevanje.
Duhovnost zakoncev
Duhovnost je živeta vera sredi vsakdanjosti in vključuje vse naše razsežnosti življenja in delovanja. Ni nekaj, kar je ločeno od življenja, temveč se odvija sredi življenja.
Vajina duhovnost, duhovnost zakoncev je torej vpeta v vse razsežnosti vajinega zakona in prežema tudi vse vajine službene obveznosti, hišna opravila in dejavnosti, različna srečanja itd.
Papež Frančišek pravi, da pomeni verovati gledati vse na Jezusov način. Takšen pogled vere razkriva duhovnost, ki je vtkana v dogodke, odnose, radosti in izzive vsakdanjega življenja. Vajino skupno življenje je duhovno potovanje. Vzponi in padci, napake in dosežki, žalosti in radosti – po vsem tem je z vama Bog in vaju oblikuje v nova človeka. Zakon je proces, v katerem se lahko vsak izmed vaju preoblikuje v bolj ljubečo osebo. Vse se je začelo z obljubami, ki sta si jih podelila na vajin poročni dan. Poklicana sta, da z Božjo pomočjo, v moči Svetega Duha, po katerem se izliva v vajini srci Božja ljubezen (Rim 5,5), ljubita in spoštujeta drug drugega oz. iščeta vsak dan priložnosti, kako bi to udejanjila v odnosu do sozakonca.
Literatura: Pedersen, Mary Jo. 2016. V sreči in nesreči, v Bogu. Ljubljana: Družina.
Ivan Platovnjak DJ
Ljubljana, 3. 1. 2021