Zakonci lahko uporabite to vajo »listki želja« ob različnih prilikah, ko želite poglobiti svojo medsebojno ljubezen in spoštovanje. Prav je, da se zavedate, da se ne morete nikoli tako navaditi ljubiti in spoštovati drug drugega, ne da bi se bilo potrebno vedno znova svobodno odločati, da boste naredili drug drugemu nekaj, kar bo za drugega dobro, lepo in resnično. Vedno vam bo še kako prav prišlo, če boste imeli kakšno zunanjo spodbudo, nekaj, kar vas bo spomnilo, kaj bi bilo dobro, da naredite svojemu sozakoncu.
OPIS VAJE
Povabljena sta, si napišeta na trideset (za en mesec) ali pa več manjših listkov, katero dejanje bi vam kot možu ali ženi pomenilo, da vas vaš/a žena ali mož resnično ljubi in spoštuje. Te listke potem data vsak v svojo lepo posodo/škatlo. Vsak dan ali dan izberete iz posode, kjer so listki, ki jih je napisal sozakonec, en listek in z vso ljubeznijo, spoštovanjem in veseljem udejanjita te, kar na njem piše.
Pomembno je, da ne pozabite zahvaliti se sozakoncu za to, kar bo naredil za vas. Ne recite mu samo hvala, temveč mu povejte, kar ste ob tem doživeli, kaj vam to pomeni. In ko se vam sozakonec zahvali, ne recite, saj ni nič, temveč pohvalo sprejmite s hvaležnostjo in veseljem. Ne pozabite se zahvaliti Bogu (za sozakonca, za vse, kar je vložil v to, kar je naredil za vas, kajti to je tudi njegov dar vam) in sozakoncu, da je zmogel to narediti. Tako boste uresničili to, kar pravi apostol Pavel: »Zmeraj se veselite. Neprenehoma molíte. V vsem se zahvaljujte: kajti to je Božja volja v Kristusu Jezusu glede vas.« (Tes 5,16-18)
ODMEVI ZAKONCEV NA VAJO “LISTKI ŽELJA”
V postnem času 2020 so dobili nekateri zakonci dobili pobudo za vajo z listki želja. Nekateri so jo vzeli zares in tako doživeli na nov način postni čas ter medsebojni odnos v ljubezni in spoštovanju.
ODMEV URŠE IN BLAŽA
Najin post se je pogosto začel z velikimi načrti in ambicijami po »krepitvi volje«, nadaljeval pa z vrtenjem okoli sebe in svojih slabosti. Letos pa je bil v pismu zakoncem ob začetku postnega časa pred naju z možem položen predlog za najino skupno postno nalogo. Temu se je pridružila še prijateljeva izkušnja, ker sta z ženo že odpirala listke. Zato sva jih z zamudo napisala tudi midva. Vsak dan se je začel v pričakovanju. Že takoj zjutraj sva iz zakončevega vedenja vedela, da je listek že prebral. Ali morda ne?? Čez dan sva iskala priložnosti, da zakončevo željo uresničiva. Post je za naju dobil nov in drugačen pomen, ker je postal usmerjen k drugemu. Vsak dan sva drug drugemu naredila veselje in ob tem doživljala lepoto darovanja. Nekatere najine želje so bile enake, usklajene. Druge pa so izzvale presenečenja.
Bliža se najina 22. obletnica poroke in odločila sva se, da si takrat za darilo napiševa še 22 listkov. Tako bova praznovala vsaj tri tedne … (Urša in Blaž)
ODMEV MOJCE IN SAMOTA
Vesela sva vsake spodbude, ki nama pomaga izboljšati najin odnos. V sedanjem času se zelo veliko govori o odnosih. Tisk je poln nasvetov, kaj vse bi bilo treba narediti, da bi se odnosi izboljšali. Tako je včasih težko izbrati v poplavi bolj ali manj dobronamernih priporočil. Pobuda v obliki pisma, ki je prišla od patra Ivana Platovnjaka, za naju, ki hočeva prepletati zakonsko in družinsko življenje z vero, je pri naju vzbudila odziv. Tudi zato, ker je prišla v pravem trenutku, v postnem času, ko se človek pripravlja na spremembe v svojem življenju, da bo na veliko noč prenovljen vstal skupaj s Kristusom. Pismu zakoncem je sledila postna vaja za rast odnosa, kjer zakonca drug drugemu na lističe zapišeta, katera dejanja bi možu ali ženi pomenila, da ga njegova žena ali mož resnično ljubi in spoštuje.
To je bila za naju tudi priložnost, da se spomniva vsega lepega, kar sva skupaj doživela, pa tudi, kar je bilo v najinem odnosu težkega. Koliko lepih trenutkov je šlo neopaženih mimo naju. Velikokrat sva trmasto vztrajala pri svoji »pravici« in videla le sebe, nisva pa slišala ali nisva hotela slišati drugega in njegovih neizrečenih prošenj. V prizadevanju za blaginjo sva doživljala uspehe in poraze. Bila so obdobja, ko sva bila srečna. Zadala pa sva si tudi nešteto ran, od katerih so nekatere težke in globoke, da se zdijo smrtne. Spoznala sva, da gresta radost in trpljenje z roko v roki. Ostala sva skupaj in za to sva hvaležna. Želiva izboljšati najin odnos, zato sva vajo z veseljem sprejela.
Vsak dan sva v nestrpnem pričakovanju izmenično vlekla lističe iz posode, na katerih so bile napisane najine želje, ki naj jih drugi izpolni. Večinoma so bile to preproste naloge: pospraviš papirje z mize, skuhaš žgance, daš za mašo za naju, posuješ žegnano sol po vrtu, si ves dan nasmejan, zmanjšaš stroške Telekoma, mi prebereš pesem, spečeš štrudelj, napišeš mi pismo, me poljubiš, skrajšaš mi obrvi, zapoješ pesem, en dan nič ne omenjaš oblek, ves dan ne preklinjaš, urediš gredico skupaj z mano, zmoliš rožni venec zame, kupiš velikonočno svečo, izbereš kraj za ples … Ni nama bilo težko naloge izpolnjevati in s tem narediti drugemu veselje. Včasih sva morala tudi improvizirati: velikonočne sveče v danih razmerah ni bilo mogoče kupiti, zato sva navadno svečo okrasila sama; terasa je postala plesišče, saj za družabne plese v dvorani še nekaj časa ne bo priložnosti. Obema se je zdelo, da bi bilo dobro izkazovanje takih drobnih pozornosti podaljšati tudi po postnem času, čeprav je vnema proti koncu že malo popuščala. Ponovno sva sprevidela, da je najtežje vsak dan vztrajati v trajnem prizadevanju za krepitev ljubeče pozornosti. Pobožati drugega, tudi če si slabe volje. Ponuditi nasmeh, tudi če te zvija zaradi skrbi v službi. Dati roko na ramo, tudi če se drugi ni odzval na pričakovan način. Si vzeti čas za drugega. Zdržati v težkih trenutkih, tudi če bi najraje pobegnil.
Zavedava se, da sva ljubljena sin in hči. Da lahko veselo zreva drug v drugega in na ves svet. Ker se je najhujše že zgodilo. In vendar sva hvaležna za to spodbudo, za zavedanje, da nekdo misli na naju, da vsaj nekaterim ni vseeno, kaj se dogaja v naših družinah in z našimi družinami, ki moli za nas, ki nam želi dobro in nas spodbuja k dobremu. Da zato najdeva moč za trajno podarjanje drugemu, da vlečenje lističev z napisanimi nalogami in dejanja za drugega postanejo nuja, pričakovanje in veselje, tudi če ti niso zares napisani in položeni v posodo.
NEKAJ PREDLOGOV ZA LISTKE ŽELJA
Prinesi rože, pripravi plesni večer, greva na sprehod, ogled filma doma po tvoji želji, greva na hrib, zmoliva skupaj eksamen, večerna masaža, beriva sveto pismo, preberi mi kaj lepega na glas, zmasiraj mi stopala, danes me čim večkrat objemi, obiščeva nekoga po tvoji želji, skuhaj mi jutranjo kavo, danes se še posebej lepo obleci, povabi me v kino, pojdiva skupaj spat, preberiva poglavje iz Živeti, delati, ljubiti, prižgi luč in se ljubi z mano, pojdiva se družabno igro, skrajšaj mi obrvi, kupi mi knjigo, skuhaj žgance, izberi film, da si ga ogledava, pospravi papirje do konca, zmasiraj mi hrbet, daj za mašo za naju, poljubi me, sam kaj izbereš, preberi mi tri odlomke iz SP, cel dan si nasmejan, z mano izbiraš obleke po spletu, en dan ne preklinjaš, zmoli rožni venec za najin odnos, poklon mi čas za tek, sortiraj fajle v računalniku, nariši najin portret, zmanjšaj stroške na telekomu, en dan nič ne omenjaj oblek, pelji zavese v čistilnico, skuhaj kosilo, preberi mi pesem, zlikaj srajce, speci štrudelj, pojdi z mano na tek (mali krog), objemi me, pohvali me, zapoj mi pesem (in potem večkrat na dan), pripravi nama slovesno kosilo, pripravi nama večerjo ob svečah, skupaj urediva gredico, napiši mi pismo, speci palačinke s skuto, ljubi me z zaprtimi očmi, naredi mi tisto, kar mi najbolj ugaja, umij mi noge, napiši mi pismo, kaj ceniš pri meni, za pol dneva odloži telefon, vzemi si čas za otroke itd.
Lahko gresta tudi na virtualni ogled Siktinske kapele, Vatikanskih muzejev itd.: http://www.museivaticani.va/content/museivaticani/en/collezioni/musei/cappella-sistina/tour-virtuale.html