Žrtvovanje je navzoče v vseh religijah z različnimi poudarki in oblikami, tudi v krščanstvu. Prav tako pa je navzoče tudi v vseh duhovnostih, ki so pravzaprav živeta religija v vseh razsežnostih človekovega življenja in delovanja. Toda Jezus Kristus je s svojim enkratnim žrtvovanjem samega sebe na križu odpravil vse oblike žrtvovanj, ki so navzoče v Stari zavezi in drugih religijah, saj je dokončno odrešil vsakega človeka in ves svet. Ob tem dejstvu se postavlja upravičeno vprašanje, ali lahko o krščanstvu oziroma krščanski duhovnosti, ki je živeta krščanska vera v Kristusovem Duhu, govorimo kot o žrtvovanju? Če ne, zakaj ne? Če da, zakaj da? Kakšno žrtvovanje je torej navzoče v njej, če je živeta v Kristusovem Duhu (Rim 8,4.14). V prvem poglavju razprave avtor odgovori na vprašanja z analizo rezultatov ankete (Žrtvovanje v krščanski duhovnosti, 2016).V drugem poglavju pa odgovori na podlagi rezultatov analize in nekaterih avtorjev s prikazom dveh temeljnih razumevanj žrtvovanja kot odpovedi in darovanja.
